Na zadnji redni seji Mestne občine Maribor je mestnega svetnika Dejana Kaloha zanimalo, kako proaktivna je občina pri pridobivanju domačih ali tujih investitorjev, ki bi v mesto pripeljali nova delovna mesta in posledično poskrbeli za razvoj Maribora. Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je pojasnil, da ima vsak teden sestanke z morebitnimi investitorji, vendar pa da ga bolj kot tuji investitorji skrbi dejstvo, da v Mariboru čaka več neuresničenih projektov, s katerimi bi mesto pridobilo nujno potrebne stanovanjske kapacitete. 

Kdo sprejema odločitve?

Mestna občina Maribor je pojasnila, da je v postopkih priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine odgovorno Ministrstvo za kulturo, ki mora izdati pozitivno mnenje. Svoje mnenje oblikuje na podlagi strokovnih stališč pristojne območne enote Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Na pozitivno mnenje čaka šest projektov

Kot so pojasnili na mariborski občini, je trenutno pri šestih OPPN onemogočeno nadaljevanje postopkov priprave oziroma sprejema prostorskih aktov, ker so bile v postopku pridobljene smernice oziroma mnenja Ministrstva za kulturo, iz katerih izhaja, da predlagane prostorske rešitve z vidika varstva kulturne dediščine niso sprejemljive, oziroma so bila že izdana negativna prva mnenja na osnutke OPPN.

Kljub številnim poskusom usklajevanja ter prilagajanja posameznih rešitev stališčem nosilca urejanja prostora pozitivnih mnenj do danes še niso uspeli pridobiti.

Po večini gre za stanovanjske komplekse

Na pozitivno mnenje s strani Ministrstva za kulturo čakajo projekti, ki bi v mestu poskrbeli za nova stanovanja in poslovne prostore, med katere sodijo novogradnje na Ruški cesti, na Taborskem nabrežju, pri Ljudskem Vrtu, v Gledališki ulici, na Ribiški ulici ter tik ob Mariboxu.

Mestna občina Maribor ob tem pojasnjuje, da nekateri postopki usklajevanja trajajo že več kot tri leta, ob tem pa ocenjujejo, da skupna potencialna investicijska vrednost projektov znaša med 500 in 800 milijoni evrov.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije želi ohraniti kulturno dediščino

O tem, zakaj se projekti ne nadaljujejo, smo povprašali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V svojem odgovoru pojasnjujejo, da so čakajoči projekti trenutno v fazi načrtovanja na prostorski ravni, saj je za vse navedene projekte potrebno sprejeti občinske podrobne prostorske načrte (OPPN).

Nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine je Ministrstvo za kulturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa v teh postopkih sodeluje s pripravo strokovnih podlag in gradiv. Pri tem poudarjajo, da zavod v svojih strokovnih gradivih presoja vplive načrtovanih ureditev na kulturno dediščino ter opredeljuje izhodišča za njeno varovanje.

Vsak od navedenih projektov ima svoje posebnosti in s tem različne vplive na dediščino. Skupno pa je, da so predvideni posegi umeščeni v varovano območje historičnega jedra Maribora, zato je potrebno skrbno usklajevanje razvojnih pobud z zahtevami varstva kulturne dediščine. Posebno pozornost pri tem predstavljajo predlagani gabariti novih objektov in njihovo razmerje do obstoječe zgodovinske pozidave.

Pri nekaterih manjših projektih so bila izdana pozitivna mnenja

Mestna občina Maribor je razkrila, da se v zadnjem času nobeden od večjih OPPN projektov ni premaknil naprej, so pa vendarle dobili pozitivna mnenja na drugih območjih oziroma pri projektih izven območij varstva kulturne dediščine.  

Ali ZVKDS presega svoja pooblastila?

Kot so še zapisali pri Mestni občini Maribor, sektor za urejanje prostora Mestne občine Maribor ugotavlja, da območna enota ZVKDS določbe predpisov s področja varstva kulturne dediščine pogosto razlaga na način, ki skozi izdajo smernic in mnenj pomembno vpliva tudi na prostorske rešitve, ne zgolj na presojo njihove skladnosti z vidika varovanih sestavin kulturne dediščine.

Usklajevanja potekajo že dve leti brez napredka

Kdaj in če bodo zgoraj navedeni projekti lahko dejansko zaživeli, ostaja neznanka. Pri Mestni občini Maribor opozarjajo, da usklajevanja z območno enoto ZVKDS in Ministrstvom za kulturo glede predmetnih vprašanj potekajo že več kot dve leti, vendar kljub številnim usklajevalnim sestankom, dodatnim pojasnilom in prizadevanjem za poenotenje strokovnih stališč do uskladitve še vedno ni prišlo.

»Postopke dodatno obremenjujejo dolgi odzivni roki ter potreba po večkratnem opozarjanju in urgiranju za pridobitev odgovorov oziroma stališč, kar otežuje učinkovito in časovno predvidljivo pripravo prostorskih aktov«, dodajajo na Mestni občini Maribor. 

Umeščanje novih objektov v zgodovinsko jedro ne sme negativno vplivati na kulturno dediščino

Pri ZVDKS pa medtem poudarjajo, da ne izdajajo mnenj v postopkih sprejemanja občinskih podrobnih prostorskih načrtov, temveč zgolj pripravljajo strokovne podlage za mnenjedajalca.

»Na splošno je pri umeščanju novih objektov v zgodovinsko mestno jedro pomembno, da so njihove prostorske in oblikovne značilnosti usklajene z dediščinskimi vrednotami prostora ter da načrtovane rešitve ne povzročajo negativnih vplivov na kulturno dediščino.«

Novogradnje se morajo skladati z značilnostmi zgodovinskega jedra

Še nadalje ZVDKS izpostavlja, da je mariborsko zgodovinsko jedro občutljiv prostor, kot spomenik lokalnega pomena je zavarovan predvsem zaradi ambienta, ki ga ustvarjajo urbanistična zasnova, zgodovinsko oblikovana pozidava, značilni gabariti objektov ter arhitekturne in materialne značilnosti stavb.

V želji, da bi ohranili dediščinski pomen tega prostora, je po mnenju ZVDKS treba novogradnje prilagoditi obstoječim značilnostim oziroma jih zasnovati, dimenzionirati in umestiti tako, da ne zmanjšujejo njegovih dediščinskih vrednot.

»Kadar so predlagane rešitve z vidika varstva kulturne dediščine problematične, je potrebno dodatno usklajevanje in iskanje ustreznih rešitev. Na ZVKDS si pri tem vedno prizadevamo za strokovno argumentiran dialog ter za iskanje rešitev, ki omogočajo razvoj prostora ob hkratnem ohranjanju kulturne dediščine.«

Bo staro mestno jedro še bolj zaščiteno?

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič ob tem poudarja, da občina v celoti podpira ohranjanje kulturne dediščine in spoštuje vlogo pristojnih institucij pri njenem varovanju, vendar meni, da je treba pri načrtovanju razvoja mesta iskati ravnotežje med zaščito dediščine in potrebami sodobnega urbanega razvoja. Zato odločno nasprotuje predlogu ZVKDS o širitvi cone A, ki trenutno zajema predvsem območje starega mestnega jedra.

Kot so zapisali pri Mestni občini Maribor, bi se po predlogu ZVKDS območje najstrožjega varstvenega režima razširilo na bistveno širše območje levega brega Drave, pri čemer bi veljale zelo stroge omejitve posegov v prostor. Takšen režim med drugim predvideva prepoved novogradenj nad in pod zemljo brez predhodnega soglasja pristojne konservatorske službe. Omenjena širitev bi pomembno omejila možnosti za razvoj mesta, izvajanje infrastrukturnih projektov ter urejanje urbanega prostora.

Postopki naj že vrsto let zavirali napredek mesta

Po mnenju župana dolgotrajni postopki in neuspešna usklajevanja že vrsto let zavirajo realizacijo pomembnih razvojnih projektov, ki bi Mariboru prinesli nova stanovanja in s tem prispevali k večji dostopnosti bivanja za občanke in občane.

Pri Mestni občini Maribor menijo, da so visoke cene nepremičnin posledica pomanjkanja novih stanovanj: "Pomanjkanje novih stanovanjskih kapacitet neposredno vpliva na rast cen nepremičnin. Maribor se v zadnjih letih sooča z enim najhitrejših dvigov cen stanovanj v Sloveniji - po podatkih Geodetske uprave RS so cene stanovanj med letoma 2020 in 2025 zrasle za kar 93 odstotkov, kar je celo več kot v Ljubljani. Hkrati je Maribor v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležil tudi najvišjo rast cen rabljenih stanovanj med vsemi večjimi slovenskimi mesti. Zato je še toliko pomembneje, da se mestu omogoči izvedba premišljenih razvojnih projektov, ki bodo povečali ponudbo stanovanj in prispevali k umirjanju pritiskov na nepremičninski trg."  

Cilj je najti rešitve, ki pa morajo biti strokovno utemeljene

ZVKDS na očitke mariborske občine odgovarja, da so postopki usklajevanja v prostorskem načrtovanju praviloma zahtevni, saj vključujejo usklajevanje različnih javnih interesov in strokovnih področij, mednje pa spada tudi varstvo kulturne dediščine. Kot so zapisali pri ZVKDS, je cilj vseh sodelujočih v postopkih najti rešitve, ki bodo omogočale razvoj prostora in hkrati ohranjale njegove ključne dediščinske vrednote. Ob tem so še dodali, da si ZVKDS v okviru svojih pristojnosti prizadeva, da postopki potekajo strokovno, transparentno in v konstruktivnem dialogu z vsemi deležniki.