V zadnjih dneh smo priča padcu temperatur. Te se sicer čez dan še vedno gibljejo nad 20 stopinj Celzija, ob jutrih pa so vrednosti precej nižje, pojavljata se tudi rosa in megla. 

Zanimalo nas je, kako nižje temperature vplivajo na plodovke in koliko časa bomo še lahko uživali v paradižniku, papriki, kumarah in bučkah. Za odgovore smo prosili Mišo Pušenjak, priznano specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. 

Pri kumarah in bučkah se zgodba zaključuje 

Strokovnjakinja pojasni, da nižje temperature za plodovke niso dobre. "Narava ima svoje zakonitosti. Plodovke pač potrebujejo toploto. V torek ponoči je bilo 12 stopinj, kar je za vse plodovke premrzlo. Tako da kumare in bučke pobiramo, dokler gre. Tisti, ki želijo nekoliko večje plodove, jih lahko še krepijo z algami, sama pa ne vem, ali je to še sploh smiselno. Kolikor vem, so se povsod pojavile težave s pršicami in pepelasto ter kumarično plesnijo."

Nadalje opozori, da potem, ko kumare nehamo pobirati, suhih ostankov ne puščamo na vrtu, saj na ta način preprečimo širjenje bolezni za naslednje leto. "Ostanke odstranimo, jih damo v vreče, ne na kompost. Imajo namreč veliko težav z boleznimi in pršicami."

Paradižnik bo še zorel, potrebuje pa okrepitev 

Drugače pa je pri paradižniku in papriki. Načeloma sta še zdrava. Razen pomanjkanja kalcija in kalija trenutno ni večjih težav. Tudi zaradi tega, ker je bilo tako vroče, se plesni očitno niso mogle niti zadržati na listih. In bo trajalo nekaj časa, preden se bodo ponovno razmnožile. "Paziti je treba, da bolezni ne prenesemo s kakšne trgovine. Drugače pa tisti, ki želijo imeti paradižnik do novega leta, naj si raje omislijo rastlinjak, ker tam to gre. Sadike, ki pa so na prostem, pa v nadaljevanju vsak teden poškropimo s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Lahko uporabimo tudi domače zadeve - pripravek iz rmana ali regrata."

Tudi ob nižjih temperaturah bo paradižnik še zorel, a počasneje. Morda bo celo zdaj lepše rdeč, bolj čvrst in boljšega okusa. Dejstvo pa je, da bo sonca vedno manj, četudi se bo pojavil še en vročinski oziroma bolj verjetno topel val. "V nedogled obstoj paradižnika ne moremo podaljševati. Sama bi tam, kjer so plodovi že dovolj veliki, približno velikosti oreha ali več, porezala vrhove. Kakšna dva do tri centimetre nad zadnjim plodom. Potem bo to, kar je na rastlini, lepše dozorelo. Seveda pa to pomeni, da ga potem ne bomo imeli do novega leta."

V rastlinjaku so drugačne razmere 

Drugačna zgodba je v rastlinjaku. Dobro bi bilo, da bi tam paradižnik  ponovno posadili konec junija, pri čemer mora biti sadika kvalitetna. Ne sme biti prevelika, potegnjena in pretegnjena sadika, ki jo imajo vrtnarije, ker je niso prodale maja. Najlažje jo naredimo tako, da vzamemo potaknjence iz že posajenih paradižnikov. Če jim damo dovolj vode, dobimo korenine. Če pa rast še ni dovolj hitra, lahko paradižnik posejemo nekje v začetku oziroma do sredine maja. In tak paradižnik bo zagotovo ostal do božiča, če ne bo kakšnega nenavadnega vremena oziroma zelo nizkih temperatur. Če porežemo vrhove, lahko dobimo tudi pet do šest kakovostnih etaž plodov na paradižniku."

"Moramo zavedati, da zelenjave ne jemo zato, ker je lepa, ampak zato, ker nam koristi in podpira zdravje."

"Tudi v rastlinjakih lahko sadikam paradižnika, ki se dobro držijo, porežemo vrhove in pustimo, da dozori.  Če pa se rastline ne držijo najbolje, bi  vse paradižnike pobrala. Rdeče bi porabila, zelene pa dala nekam v temen prostor, kjer bodo še naprej dozorevali. Res sicer ne bodo enake kakovosti kot tisti, ki dozorijo na rastlini. Tudi notranja kakovost bo slabša, ampak bodo užitni in bodo dobili lepo rdečo barvo."

Paprika pa bo še nekaj časa uspevala, mogoče bodo plodovi nekoliko manjši. Priporočljivo je, da ji dodamo bakrena listna gnojila, ker se bodo začele pojavljati bakterije. Enako velja za fižol. 

Razpoke na plodovih 

Marsikje se na plodovih paradižnika pojavljajo razpoke. Miša Pušenjak razloži, da so nastale zaradi vročine, podobno je tudi pri zelju. "Gre za to, da rastlina, ko je tako vroče, kot je bilo do zdaj, naredi debelejše celične stene, da ne izgublja vode po nepotrebnem. Potem pa pride večja količina vode in pojavijo se razpoke. Pokanje lahko preprečimo le s pravilnim gnojenjem. Pomembno je, da rastlina dobi dovolj kalija in kalcija v ustreznem razmerju. Kalij je pomemben za čvrstost in za dobro povezanost celic, kalcij pa poskrbi za elastičnost."

"Čudežev ni mogoče delati. Ko so temperature pod 15 stopinjami, bo paradižnik v težavah."

Ob zadnjih padavinah je na našem koncu padlo relativno malo dežja - le za kakšno dvakratno zalivanje. Zato je plodovke, ko se bo spet pojavila suša, potrebno še vedno zalivati. Plodove pa vedno pobiramo popoldne, ko so suhi.