Že pred časom smo poročali o tem, da je v Mariboru pripravljenih več projektov, ki še vedno niso uresničeni. Razlog za to je pomanjkanje pozitivnega mnenja s strani Ministrstva za kulturo, ki svoje mnenje oblikuje na podlagi strokovnih stališč pristojne območne enote Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Na prihodnji redni seji mestnega sveta Mestne občine Maribor, se bodo mestni svetniki podrobneje seznanili z analizo zahtev ministrstva ter s posledicami, ki jih imajo nerešena vprašanja s področja varstva kulturne dediščine za nadaljevanje postopkov in prostorski razvoj mesta.
Kulturno dediščino je treba spoštovati
Kot so zapisali pri Mestni občini Maribor, zavzemajo stališče, da je treba varstvo kulturne dediščine pri pripravi prostorskih aktov zagotavljati na podlagi veljavnih varstvenih režimov, konkretno opredeljenih varovanih vrednot in ugotovljenih vplivov načrtovanih ureditev ter z jasnimi, sorazmernimi in izvedljivimi zahtevami, katerih pravna oziroma strokovna podlaga je obrazložena.
Ob tem prav tako izpostavljajo, da občina kulturno dediščino prepoznava kot pomembno sestavino identitete mesta in eno izmed izhodišč njegovega prostorskega razvoja, kar dokazujejo tudi prostorski akti in prostorske rešitve, ki jih je občina pripravljala oziroma sprejemala v zadnjem obdobju.
»Pri urejanju prostora si občina prizadeva ohranjati prepoznane kulturne vrednote, zgodovinsko urbano strukturo in značilno podobo mesta ter jih vključevati v načrtovanje kakovostnih sodobnih prostorskih ureditev. Kulturne dediščine tako ne obravnava zgolj kot omejitev, temveč tudi kot vrednoto in razvojni potencial mesta,« so še zapisali pri Mestni občini Maribor.
Na čakanju sedem večjih projektov
Med postopki priprave OPPN, ki jih trenutno vodi Mestna občina Maribor, je trenutno sedem takšnih, ki zaradi negativnega mnenja oziroma konkretnih smernic Ministrstva za kulturo ni mogoče uspešno zaključiti. Če bi se ti projekti lahko uresničili v zamišljenem načrtu, bi mesto Maribor lahko dobilo najmanj 588 stanovanj, 10-oddelčni vrtec, javno garažno hišo s 1.141 parkirnimi mesti ter druge poslovne, družbene in turistične programe. V teh sedmih projektih je v enem investitor Mestna občina Maribor, pri preostalih pa gre za zasebne investitorje.
Ker Ministrstvo za kulturo ni izdalo pozitivnega mnenja, se še vedno niso uresničili naslednji projekti:
- OPPN za območje Mariboxa in levega nabrežja Drave v Mestni občini Maribor (OPPN Maribox)
- OPPN za del območja St-1 SD ob Ruški cesti v Mestni občini Maribor (OPPN Ruška)
- OPPN Ljudski vrt
- OPPN ob Gledališki ulici v Mariboru (OPPN Gledališka)
- OPPN za del območja ob Taborskem nabrežju v Mestni občini Maribor (OPPN Taborsko nabrežje)
- OPPN za del območja Pristan (območje med Ribiško ulico, Koroško cesto in Pristaniško ulico) v Mestni občini Maribor (OPPN Ribiška)
- OPPN za območje EUP RT-165 v Mestni občini Maribor (OPPN Mlinska)
Razlogi za negativna mnenja
V gradivu, ki ga bodo obravnavali mestni svetniki na prihodnji redni seji, so zapisani tudi razlogi, zakaj se projekti do sedaj niso premaknili naprej.
Pri projektu OPPN Maribox, ki predvideva gradnjo 187 stanovanj in poslovni program, ministrstvo smatra, da predvidena zasnova s svojimi masami ter tlorisnimi in višinski gabariti z urbanistično-arhitekturnega vidika, vidika mestotvornosti in vidika varovanja kulturne dediščine ne sodi na obrežje reke Drave.
[[image_1_article_92385]]
Ob Ruški cesti je pripravljen projekt izgradnje večstanovanjske stolpnice in stolpiča, v sklopu katerih bi bilo zgrajenih vsaj 18 stanovanj. Negativno mnenje Ministrstva za kulturo temelji na tem, da bi stolpnica in stolpič na obrežju s svojo umestitvijo okrnila značilno obdravsko veduto cerkve, ki mora ostati neokrnjena tudi po posegih.
[[image_2_article_92385]]
Pri OPPN Ljudski vrt gre za obsežnejši projekt, v okviru katerega je načrtovana ureditev vrtca, stanovanjsko-poslovnega kompleksa, javnega pritličja in javne garaže. Projekt bi mestu Maribor zagotovil 110 novih stanovanj, garaža pa bi omogočala kar 1.141 parkirnih mest. Ministrstvo za kulturo svojo odločitev utemeljuje s tem, da z vidika varstva urbanistične ter stavbne dediščine načrtovane ureditve prikazane v poslanem gradivu niso ustrezne.
[[image_3_article_92385]]
OPPN Gledališka predvideva ureditev ateljejev za umetnike in javno pritličje, v sklopu katerih bi bilo zgrajenih tudi vsaj 6 stanovanj. Ministrstvo za kulturo meni, da prostorske rešitve, kot so prikazane v strokovni podlagi, z vidika varstva kulturne dediščine niso sprejemljive oziroma so sprejemljive le deloma.
[[image_4_article_92385]]
Ministrstvo za kulturo pri projektu OPPN Taborsko Nabrežje opozarja, da v strokovnih podlagah prikazana urbanistična, arhitekturna, programska, prometna in komunalna rešitev za predmetno območje z vidika varstva kulturne dediščine ni ustrezna. V primeru realizacije projekta, bi se na tem območju zgradila večstanovanjska stavba z 32 stanovanji in 24 apartmaji.
[[image_5_article_92385]]
OPPN Ribiška predvideva gradnjo večstanovanjskega kompleksa s 75 stanovanji. Tudi v tem primeru negativno mnenje Ministrstva temelji na tem, da predlagane prostorske rešitve prikazane v poslanem gradivu z vidika varstva kulturne dediščine niso ustrezne in usklajene z varstvenimi režimi.
[[image_6_article_92385]]
Na čakanju je tudi OPPN Mlinska, v sklopu katerega bi se zgradil večstanovanjski kompleks s 160 stanovanji. Ministrstvo za kulturo meni, da nova predlagana rešitev ne sledi v zadostni meri navedenim značilnostim in posledično varstvenemu režimu območja.
[[image_7_article_92385]]
Komunikacija poteka že od leta 2023
Mestna občina Maribor je prvo negativno mnenje oziroma konkretne smernice, iz katerih je izhajalo nasprotovanje predlagani prostorski ureditvi, prejela v začetku leta 2023. Občina je v istem letu začela komunikacijo z Ministrstvom za kulturo, ki jo je pozneje razširila tudi na druge postopke OPPN, v katerih so bila prejeta primerljiva negativna stališča.
Od takrat dalje je potekalo več sestankov med občino, Ministrstvom za kulturo in Zavodom za kulturno dediščino, katerih namen je bil usklajevanje posameznih OPPN, toda konkretnih rešitev ni bilo mogoče doseči. Ker sestanki niso obrodili sadov, so posamezni pobudniki in izdelovalci OPPN pristopili k prilagajanju idejnih zasnov in pripravi spremenjenih prostorskih rešitev, toda kljub dopolnjenim rešitvam, ki so bile posredovane pristojnim organom s področja varstva kulturne dediščine, noben izmed njih ni prejel pozitivnega mnenja.
Kakšne so posledice čakanja na pozitivno mnenje?
Mestna občina Maribor opozarja tudi na posledice za prostorski razvoj mesta Maribor. Dolgotrajno neusklajevanje ima namreč prostorske, razvojne, postopkovne in finančne posledice, zaradi nastalih zastojev pa po navedbah občine ni mogoče pravočasno uresničevati prostorskega razvoja, odmika se izvedba načrtovanih stanovanjskih in drugih prostorskih ureditev, posamezna območja ostajajo neurejena, postopki priprave prostorskih aktov se podaljšujejo za več let, pri tem pa nastajajo tudi dodatni stroški. V teh primerih so na izgubi tudi lastniki zemljišč, ki nimajo natančnih smernic pod kakšnimi pogoji izvesti načrtovano ureditev.
Poziv Ministrstvu za kulturo
Na prihodnji redni seji bo mestni svet Mestne občine Maribor, če bo sprejet sklep, pozval Ministrstvo za kulturo, da konkretneje opredeli pogoje za nadaljevanje posameznih postopkov OPPN. Mestna občina Maribor primarno pričakuje strokovno gradivo, iz katerega bo za vsak prostorski akt jasno razvidno kaj in zakaj je predmet varstva, katere značilnosti predstavljajo bistvene varovane vrednote, kateri konkretni vplivi oziroma posegi so nesprejemljivi ter kateri pogoji oziroma prilagoditve bi omogočili uskladitev prostorskih rešitev.
