Letošnje poletje je poleg ekstremnega vremena in požarov zaznamovala tudi vrsta močnih potresov. Tla so se v zadnjih mesecih močno tresla v Venezueli, Kolumbiji in Indoneziji, pomemben potresni dogodek pa se je zgodil tudi v Evropi, na jugu Španije. Vse to odpira vprašanje, ali bi lahko močnejši potres prizadel še kateri del Evrope, piše Dnevnik.
Zelo izrazita serija močnih potresov
Letošnja serija močnih potresov je bila še posebej izrazita. Med najhujšimi je bil potres v vzhodni Indoneziji z magnitudo 7,7, ki je prizadel predvsem otok Flores. Umrlo je najmanj 68 ljudi, okoli 5000 jih je bilo razseljenih, poškodovanih ali uničenih pa je bilo približno tisoč objektov. Še bolj uničujoča sta bila junijska potresa v Venezueli, ki sta državo stresla v razmiku le 39 sekund. Po navedbah venezuelskih oblasti je umrlo okoli 6400 ljudi, škoda pa naj bi dosegla več milijard dolarjev.
Tudi Kolumbijo je avgusta prizadel potres z magnitudo 7,4, v katerem je po podatkih ZN umrlo 304 ljudi, več deset tisoč domov pa je bilo poškodovanih ali uničenih. Strokovnjaki so ob tem opozorili predvsem na kakovost gradnje ... Sodobnejše stavbe so tresenje večinoma prenesle bolje, medtem ko so bile starejše in podeželske zgradbe precej bolj ranljive.
Tudi evropske države ostajajo izpostavljene potresnemu tveganju
Španijo je 15. avgusta stresel potres z magnitudo 5,0, z žariščem približno deset kilometrov južno od Granade. Sledili so številni popotresni sunki, prejšnji teden pa je območje prizadel še potres z magnitudo 4,8. V Granadi so nastale razpoke na stavbah, odpadal je omet, poškodovani so bili avtomobili, tri osebe pa so bile lažje poškodovane. Zaradi nevarnosti so morali zapreti tudi več javnih objektov, med njimi znamenito Alhambro.
Dogajanje v Španiji je sicer precej manj uničujoče od letošnjih potresov drugod po svetu, vendar opozarja, da tudi Evropa ni izvzeta iz potresnega tveganja. Kako nevaren je lahko potres, je pokazala tudi Turčija, kjer sta pred tremi leti dva skoraj zaporedna potresa z magnitudama 7,8 in 7,5 povzročila katastrofalno škodo in zahtevala okoli 59.000 življenj.
Iz letošnje serije potresov ni mogoče sklepati, da je Evropa »naslednja na vrsti«. Potresov namreč ni mogoče napovedati na tak način. Dogajanje pa je pomemben opomnik, da tudi evropske države ostajajo izpostavljene potresnemu tveganju in da je kakovost gradnje pri zaščiti prebivalstva ključnega pomena.
