Po izjemnem uspehu zdravil GLP-1, ki so iz zdravljenja sladkorne bolezni prodrla na področje hujšanja, farmacevtske družbe že iščejo naslednjo veliko priložnost. Tokrat je v središču pozornosti oreksin, ki je kemični prenašalec v možganih, ki sodeluje pri uravnavanju spanja, budnosti, pozornosti, motivacije in nagrajevanja. Čeprav so oreksinski sistem sprva raziskovali predvsem zaradi njegove povezave z motnjami spanja, se možnosti njegove uporabe hitro širijo. Nova zdravila že preizkušajo oziroma razvijajo tudi za ADHD, kronično utrujenost pri nevroloških boleznih, depresijo in zasvojenosti.
Majhen del možganov, ki ima velik vpliv
Oreksin nastaja v razmeroma majhni skupini nevronov v hipotalamusu, vendar njegovi signali dosežejo številne dele možganov. Njegova najbolj znana naloga je ohranjanje budnosti, raziskave pa kažejo, da je povezan tudi s pozornostjo, razpoloženjem, motivacijo in drugimi procesi.
Prav zaradi tega raziskovalci preverjajo, ali bi lahko z aktiviranjem ali zaviranjem oreksinskih receptorjev vplivali na različne bolezni in motnje. Primerjava z zdravili GLP-1 izhaja prav iz tega: tudi pri njih se je področje uporabe sčasoma močno razširilo. Farmacevtska industrija zdaj upa, da bi se nekaj podobnega lahko zgodilo z oreksinom.
Prvo tovrstno zdravilo že odobreno
Pomemben korak se je zgodil v začetku avgusta, ko je ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) odobrila oveporexton, zdravilo, ki neposredno aktivira oreksinski receptor OX2R. Namenjeno je zdravljenju narkolepsije tipa 1, bolezni, pri kateri bolniki izgubijo celice, ki proizvajajo oreksin. Namesto splošnega spodbujanja možganov zdravilo tako poskuša nadomestiti oziroma ponovno vzpostaviti signal, ki bolnikom primanjkuje.
V ključnih raziskavah so bolniki ob zdravljenju bolje ohranjali budnost, občutili manj dnevne zaspanosti in imeli manj drugih simptomov bolezni. Še pomembneje za nadaljnji razvoj zdravil pa je, da je bilo s tem dokazano, da je mogoče oreksinski sistem pri človeku neposredno uravnavati in tako vplivati na delovanje možganov.
Bi lahko nova zdravila pomagala tudi pri ADHD?
Med naslednjimi tarčami je ADHD. Farmacevtska družba Alkermes razvija zdravilo ALKS 7290, namenjeno odraslim z ADHD, ki prav tako deluje prek aktivacije receptorja OX2R. Takšen pristop se razlikuje od najpogosteje uporabljanih zdravil za ADHD. Klasični stimulansi učinkujejo predvsem prek dopamina in noradrenalina, pri novih oreksinskih agonistih pa želijo raziskovalci na pozornost vplivati prek sistema, povezanega z vzdrževanjem stabilne budnosti. Če bi se pristop izkazal za učinkovitega in varnega, bi lahko pomenil novo možnost zdravljenja ene najpogosteje diagnosticiranih nevrološko-razvojnih motenj.
Nova možnost tudi za kronično utrujenost?
Drugo pomembno področje raziskovanja je kronična utrujenost pri nevroloških boleznih. Razvijajo se oreksinski agonisti, ki bi jih lahko preizkusili pri utrujenosti, povezani z multiplo sklerozo in Parkinsonovo boleznijo. Pri obeh boleznih lahko huda utrujenost močno vpliva na kakovost življenja bolnikov in njihovo sposobnost vsakodnevnega delovanja. Oreksinska zdravila se tako vse bolj oddaljujejo od prvotnega področja medicine spanja ter posegajo na področji nevrologije in psihiatrije.
Farmacevtska industrija vidi velik potencial
Kako resno farmacevtske družbe jemljejo področje oreksina, kažejo tudi velike naložbe in prevzemi podjetij, ki razvijajo tovrstna zdravila. Razlog je jasen: če bi se izkazalo, da je mogoče z vplivanjem na oreksinski sistem zdraviti več različnih bolezni, ne bi šlo več zgolj za posamezno novo zdravilo, temveč za povsem novo skupino terapij za možgane. Industrija zato raziskuje tako zdravila, ki delovanje oreksina spodbujajo, kot tista, ki ga zavirajo.
Od depresije do različnih oblik zasvojenosti
Oreksinski sistem je povezan tudi z možganskimi procesi, ki sodelujejo pri stresu, motivaciji in iskanju nagrade. Zaradi tega raziskovalci preučujejo njegovo morebitno vlogo pri depresiji ter odvisnosti od nikotina, opioidov in kokaina. Pri tem ni cilj vedno povečati aktivnosti oreksina. Medtem ko pri narkolepsiji in nekaterih drugih motnjah raziskujejo predvsem aktivacijo receptorjev, pri drugih boleznih preverjajo možnosti njihovega zaviranja.
Ali bo oreksin res postal naslednja velika farmacevtska zgodba po zdravilih GLP-1, je za zdaj še prezgodaj napovedovati. Toda zanimanje industrije, klinične raziskave in velika vlaganja kažejo, da utegne biti prav ta možganski sistem eno najpomembnejših področij razvoja novih zdravil v prihodnjih letih.
