Kot poroča Euronews, bi "da" pomenil nadaljevanje procesa, ki so ga opustili leta 2015, ko je Reykjavik uspel zapreti že 11 pogajalskih poglavij.
Ključno vlogo pri glasovanju je odigralo ribištvo, ki predstavlja okoli 8 odstotkov islandskega BDP in skoraj 40 odstotkov izvoza. Članstvo v EU bi državo namreč zavezalo k skupni ribiški politiki, ki določa kvote in pravila lova, čemur je pred referendumom nasprotovalo kar 90 odstotkov podjetij, povezanih z ribiškim sektorjem.
Velik razkorak med mesti in podeželjem
Kot dodaja Euronews, je bil razkorak med mestom in podeželjem pri glasovanju velik - "da" sta izglasovala le dva okraja, oba v prestolnici Reykjavik, medtem ko so podeželski okraji, kjer ribištvo pomeni bistveno več delovnih mest, glasovanje zavrnili z veliko večino.
Islandija sicer že zdaj uživa širok dostop do enotnega trga prek sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, je del schengenskega območja, sistema trgovanja z emisijami ter programov Erasmus in Obzorje. Premierka Kristrún Frostadóttir je po glasovanju povedala, da so ljudje z obstoječo ureditvijo očitno zadovoljni. Kot še poroča Euronews, bi Islandija ob morebitnem začetku pogajanj zaradi visokega BDP na prebivalca in razvitega gospodarstva takoj postala vodilna kandidatka za članstvo, kar bi bilo politično občutljivo do drugih kandidatk, denimo držav Zahodnega Balkana, ki na vstop čakajo že več kot desetletje.
