V Južni Koreji se danes vrstijo pozivi k odstopu predsednika Yoon Suk-yeola, ki je v torek sprva razglasil izredno vojno stanje, nato pa po ukrepanju parlamenta ukaz preklical. Njegovo ravnanje je na ulice pognalo na tisoče protestnikov, opozicija pa je danes vložila predlog za njegovo odstavitev.

Prisilili so ga, da je moral odpraviti vojno stanje

Yoon je v torek osupnil narod in svet s televizijskim naznanilom, da zaradi delovanja protidržavnih sil razglaša izredno vojno stanje. V parlament je ob podpori 24 helikopterjev nemudoma prispelo okrog 280 vojakov, ki naj bi preprečili nadaljnjo politično aktivnost.

Yoonova razglasitev vojnega stanja - prvič po več kot štirih desetletjih - je državo pahnila v največjo krizo v njeni sodobni zgodovini, nepripravljene pa je ujela tudi njena zaveznice po svetu. ZDA, ki imajo v Južni Koreji nameščenih skoraj 30.000 vojakov, so sprva izrazile veliko zaskrbljenost, po odpravi izrednih razmer pa olajšanje.

190 od 300 poslancev je kljubovalo vojski in si izsililo vstop v poslopje parlamenta, da bi lahko glasovali proti izrednemu ukrepu. Ko jim je to uspelo, Yoonu ni preostalo drugega, kot da ukaz umakne. V skladu z ustavo je namreč vojno stanje treba odpraviti, če to zahteva večina poslancev.

Vložen predlog za odstavitev predsednika

Za predsednika države njegovo ukrepanje očitno ne bo ostalo brez posledic. Njegovi najtesnejši sodelavci so po razglasitvi vojnega stanja ponudili skupinski odstop, k temu sedaj številni pozivajo še konservativnega politika in nekdanjega tožilca, ki predsedniški položaj zaseda od leta 2022.

Med njimi je glavna opozicijska Demokratska stranka (DP), katere poslanci so v prizadevanjih za preklic vojnega stanja preskakovali ograje parlamenta in se prerivali z varnostnimi silami. Napovedali so, da bodo Yoona, njegovega obrambnega in notranjega ministra ter vpletene predstavnike vojske in policije obtožili vstaje.

Danes je DP skupaj s petimi manjšimi opozicijskimi strankami v parlament vložila predlog za odstavitev predsednika. Na dnevni red seje naj bi ga uvrstili v četrtek, odločanje pa bi lahko sledilo v petek ali soboto, poročanje južnokorejske tiskovne agencije Yonhap povzema nemška dpa. Pod predlog se je podpisalo 191 poslancev, za uspeh predloga so potrebni glasovi dveh tretjin poslancev v 300-članskem parlamentu. Končno odločitev nato sprejme ustavno sodišče.

Do odstopa pozivajo k splošni stavki

Osrednje združenje sindikatov v državi je pozvalo k splošni stavki, dokler Yoon ne odstopi. Med protestniki, ki so po odpravi vojnega stanja začeli proslavljati, je bilo slišati pozive k njegovi aretaciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Do predsednikovega ravnanja so kritični tudi znotraj Yoonove lastne Stranke moči ljudstva (PPP), ki poziva k odgovornosti vpletenih.

Yoon je sicer za svojo odločitev nanizal vrsto razlogov, v prvi vrsti naj bi želel "zaščititi liberalno Južno Korejo pred grožnjami severnokorejskih komunističnih sil in odstraniti protidržavne elemente". Podrobnosti o grožnjah iz Severne Koreje ni navedel, se pa je nato spravil zlasti na delovanje opozicije, ki ima v parlamentu večino in je nazadnje izsilila močno okleščen proračun.

STA