Azijski sršen (Vespa velutina nigrithorax) je invazivna tujerodna živalska vrsta, ki izvira iz jugovzhodne Azije. V Evropi so ga prvič opazili leta 2004 v Franciji, od takrat pa se je razširil v številne evropske države.

Kot pojasnjuje Borut Ambrožič iz Hortikulturnega društva Maribor, azijskega sršena v Sloveniji za zdaj še niso opazili. Kljub temu previdnost ni odveč, saj se vrsta hitro širi.

»Ta vrsta je sposobna 'prepotovati' tudi do 200 kilometrov na leto, v iskanju hrane pa lahko leti tudi do 1,5 kilometra od gnezda,« pojasnjuje Ambrožič.

Do danes so azijskega sršena med drugim zabeležili v Belgiji, na Nizozemskem, v Luksemburgu, Veliki Britaniji, Španiji in na Portugalskem, pojavil pa se je tudi v naši neposredni bližini: na Madžarskem, v Avstriji in Italiji.

Če se pojavi v Sloveniji, morajo slediti ukrepi

Azijski sršen je uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst Evropske unije. Namen evropske zakonodaje je preprečevanje njihovega vnosa in širjenja ter zmanjševanje škodljivih vplivov na naravo, biotsko raznovrstnost, zdravje ljudi in gospodarstvo.

Če bi azijskega sršena zaznali tudi pri nas, mora pristojno ministrstvo o tem obvestiti Evropsko komisijo. Najpozneje tri mesece po obvestilu mora država začeti izvajati ukrepe za njegovo trajno odstranitev iz narave. Za azijskega sršena veljajo strogi ukrepi. Med drugim ga je prepovedano vnašati, prevažati, prodajati, kupovati, gojiti, razmnoževati, posedovati, izmenjevati ali izpuščati v okolje. V Evropo se je sicer po navedbah Ambrožiča razširil prek tovornega prometa kot tako imenovani »slepi potnik«.

Kako prepoznamo azijskega sršena?

Azijski sršen lahko zraste do približno tri centimetre. Njegova glava in oprsje sta črna, zaradi česar je od daleč videti precej temen. Noge so večinoma rjave, njihovi skrajni deli pa rumeni. Na zadku ima rumene proge, pri čemer je četrti člen izrazito rumeno obarvan.

Prepoznati je mogoče tudi njegova gnezda. Azijski sršen se rad ugnezdi na robovih in v notranjosti gozdov, naseli pa se lahko tudi v urbanem okolju. Njegova sivkasto-rjava gnezda so jajčaste oblike. V naravi jih lahko najdemo na drevesnih vejah in globoko v krošnjah, v mestih pa denimo na podstrešjih, balkonih, pod arkadami ali mostovi.

V enem gnezdu tudi do 5.000 sršenov

Gnezda so lahko velika med 50 in 80 centimetrov, v posameznem pa lahko živi tudi do 5.000 sršenov. Značilna je tudi vhodna odprtina, ki je ob strani gnezda. Če takšno gnezdo opazimo, ga nikakor ne smemo poskušati odstraniti sami.

»Sršenovih gnezd nikoli ne odstranjujemo sami, saj vas lahko v nasprotnem primeru napadejo in resno poškodujejo,« opozarja Ambrožič.

Pik enega sršena pri večini ljudi povzroči oteklino, rdečico, bolečino in srbenje. Nevarnejši so številni piki in predvsem alergijska reakcija. Znaki hude alergijske reakcije oziroma anafilaksije so lahko širjenje rdečice po telesu, otekanje vratu in grla, težave z dihanjem ter izguba zavesti. V takšnem primeru je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Smrtni primeri zaradi pikov sršenov so v Evropi sicer zelo redki. Po podatkih, ki jih navaja Ambrožič, v Sloveniji zaradi pikov žuželk zdravstveno pomoč vsako leto poišče med 15.000 in 17.000 ljudi, najhujše posledice pa so praviloma povezane z alergijskimi reakcijami ali večjim številom pikov.

Isti sršen lahko piči večkrat

Za razliko od medonosne čebele lahko sršen človeka piči večkrat zapored. Njegovo želo namreč po piku ne ostane v koži. Medonosna čebela ima na želu drobne kaveljce, zaradi katerih želo ob piku v kožo človeka ostane na mestu skupaj z delom njenega zadka, čebela pa posledično pogine.

Azijski sršeni so sicer plenilci in se prehranjujejo z različnimi žuželkami, med drugim tudi z medonosnimi čebelami. Prav zato lahko njihovo širjenje predstavlja težavo tudi za čebelarstvo. V poletnih mesecih se prehranjujejo še z drevesnim sokom, sokom plodov in nektarjem ter lahko povzročajo gospodarsko škodo na sadnem drevju in drugih pridelkih.

Kaj storiti, če sumite, da ste ga opazili?

Če bi opazili žuželko, za katero sumite, da je azijski sršen, je pomembno predvsem, da se ji ne približujete toliko, da bi se počutila ogroženo. Enako velja za morebitno gnezdo. Če je to mogoče storiti varno, Ambrožič svetuje, da žuželko oziroma gnezdo fotografiramo. Posnetek lahko nato posredujemo na portal Invazivke.si oziroma o najdbi obvestimo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave ali Čebelarsko zvezo Slovenije.

V Sloveniji smo že našli njegovega podobnika

Azijskemu sršenu je podoben orientalski sršen (Vespa orientalis), ki je bil v Sloveniji prvič opažen leta 2019. Prepoznamo ga po rdečerjavem telesu, tretji in četrti člen zadka pa sta rumeno obarvana. V naravi gnezda gradi pod skalami in v zemeljskih razpokah, v urbanem okolju pa se lahko naseli tudi v objektih.