Kolesarsko-sprehajalna pot od Starega mostu mimo mariborske Medicinske fakultete in Europarka vse do dvoetažnega mostu je novo podobo dobila med letoma 2022 in 2023. Urejanje območja ob Dravi pa se s tem ni zaključilo.
Aktualni projekt prenove poti med Splavarsko in Studenško brvjo predstavlja nadaljevanje takratne ureditve, tokrat v smeri proti Mariborskemu otoku, nam je pojasnil Borut Ambrožič.
Nova pot bo dolga 733 metrov
Na območju obstoječe makadamske poti bo urejena nova, približno štiri metre široka pot v dolžini 733 metrov. Od tega bo približno 2,5 metra namenjenega kolesarjem.
Nova ureditev predstavlja tudi del Dravske kolesarske poti, mednarodne kolesarske povezave, ki poteka skozi štiri države – Italijo, Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško. Dravska kolesarska pot se začne na Toblaškem polju na Južnem Tirolskem v Italiji, nadaljuje po avstrijski Koroški ter skozi Slovenijo in Maribor proti Hrvaški. Celotna trasa je dolga približno 710 kilometrov, njen slovenski del pa meri okoli 145 kilometrov.
Ob poti okoli 100 novih dreves
Pomemben del mariborskega projekta ni zgolj ureditev površin za pešce in kolesarje, temveč tudi ambiciozno zastavljen arboristični načrt. Ta predvideva zasaditev okoli 100 novih dreves avtohtonih vrst in približno 7.000 drugih rastlin, med katerimi bodo gozdne in vrtne trajnice, plezalke ter grmovnice.
Ambrožič ob tem opozarja na pomen dreves v urbanem okolju, zlasti v času vse višjih temperatur.
»Danes vemo, da eno odraslo drevo absorbira okoli 22 kilogramov CO₂ na leto in proizvede dovolj kisika za dve osebi. Preko odraslega drevesa lahko dnevno izpari okoli 500 litrov vode, s čimer drevo hladi svojo okolico. Pomemben dejavnik pri hlajenju urbanih predelov je tudi senca odraslih dreves.«
Kot še poudarja Ambrožič, imajo drevesa poleg vpliva na mikroklimo pomembno vlogo pri ohranjanju mestne biotske raznovrstnosti, saj zagotavljajo življenjski prostor številnim živalskim vrstam in so pomemben del urbanih ekosistemov.
