Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je pripravilo predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji. Za policiste, ki opravljajo posebne in zahtevnejše operativne naloge, bi delovnopravne institute uredili s posebno uredbo. Vlada bi jo morala izdati v treh mesecih po uveljavitvi zakona.
Posebna pravila za najbolj zahtevne naloge
Ureditev bi veljala za policiste, ki varujejo določene osebe, izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe in zaščito prič, delujejo na področju protiteroristične dejavnosti ali opravljajo druge zahtevnejše operativne naloge z visoko stopnjo tveganja za varnost, zdravje ali življenje ljudi.
Zanje bi lahko drugače kot po splošnih predpisih uredili organizacijo delovnega časa, počitke in nadomestne počitke, referenčna obdobja, delo preko polnega delovnega časa, najdaljši tedenski delovni čas ter organizacijo, vrednotenje in plačilo posebnih oblik pripravljenosti na delo.
Veljavna zakonodaja sicer že omogoča nekatere izjeme pri odmorih, počitkih in delovnem času, vendar predvideva njihovo ureditev s kolektivno pogodbo.
Ministrstvo: varnostne razmere zahtevajo večjo prilagodljivost
Na ministrstvu poudarjajo, da je zagotavljanje notranje varnosti države zaradi nepredvidljivosti in posebnosti policijskega dela drugačno od klasičnega dela javne uprave. Zato po njihovem mnenju zahteva tudi temu primerne pravne in organizacijske rešitve.
Veljavni zakon že omogoča, da nadrejeni v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih policistu odredi delo preko polnega delovnega časa, tudi brez njegovega soglasja, kadar naloge ni mogoče opraviti drugače. Za policiste, ki zaradi narave nalog dela ne morejo opraviti v rednem času, veljajo posebne določbe, ki jih določi minister.
Ministrstvo opozarja tudi, da kolektivna pogodba zahteva pogajanja med socialnimi partnerji, zato lahko do njene sklenitve preteče precej časa. V času zaostrovanja varnostnih razmer država po njihovem mnenju takšnega čakanja ne more vedno dopuščati.
Posebne oblike organizacije dela bi se sicer lahko uporabljale le toliko časa in v takšnem obsegu, kot bi bilo nujno za izvedbo konkretne naloge oziroma zagotavljanje takojšnje odzivnosti.
Spremembe bi prinesle dodatne stroške
Spremenjen način dela nekaterih policijskih enot bi imel tudi finančne posledice. Med drugim bi se pripravljenost na domu spremenila v pripravljenost na določenem kraju.
Po oceni ministrstva bi to pomenilo približno 143.699 evrov dodatnih stroškov mesečno oziroma 1,72 milijona evrov letno.
Širši pogoji za zaposlitev policistov
Novela zaradi pomanjkanja policistov širi tudi pogoje za zasedbo delovnega mesta policista. Poleg sedanjih možnosti bi se lahko zaposlili kandidati s srednješolsko izobrazbo, ki bi uspešno končali program »Policist in priprave na izpit za izvajanje policijskih pooblastil« ter opravili izpit za izvajanje policijskih pooblastil.
Takšna izobrazba bi omogočala imenovanje v nazive četrtega kariernega razreda, konkretna delovna mesta pa bi določili v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
Več pristojnosti pri nadzoru policijskih postopkov
Predlog novele bi v zakon prenesel tudi tako imenovano presojo postopka, ki je zdaj urejena s pravilnikom o usmerjanju in nadzoru policije.
Enota za usmerjanje in nadzor bi lahko zaradi preverjanja zakonitosti in strokovnosti posameznega postopka od policije zahtevala poročilo o njegovem poteku in povezano dokumentacijo.
Nadzorniki bi lahko v okviru takšne zahteve vstopili v prostore, ki jih policija uporablja pri delu, vpogledali v policijske evidence in dokumentacijo ter opravili razgovore s policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki, povezanimi s postopkom.
