V Sloveniji je 13 Pokopaliških ulic, poti in cest. Na njih je bilo na začetku leta 182 hišnih številk, na teh naslovih pa je živelo 1533 prebivalcev. 239 prebivalk oziroma prebivalcev se piše Smrtnik, sedem Trugar, 12 moškim pa je ime Krsta, so pred dnevom spomina na mrtve, ki ga v Sloveniji zaznamujemo 1. novembra, sporočili s statističnega urada.
Umrlo 4 odstoske manj ljudi
Dodali so tudi podatke o umrlih. V lanskem letu je umrlo 10.945 moških in 10.595 žensk, skupno 21.540 prebivalcev. To je bilo štiri odstotke manj kot v letu 2022 in deset odstotkov manj kot v pandemičnem letu 2020, so zapisali na spletni strani Statističnega urada RS (Surs).
Največja smrtnost v pomurski regiji
Na ravni Slovenije je umrlo 10,2 na 1000 prebivalcev, na ravni statističnih regij pa največ v pomurski (12,3) in najmanj v osrednjeslovenski regiji (8,7) na 1000 prebivalcev. Umrli moški so bili stari povprečno 75,2 leta, umrle ženske 82,6 leta. Največ moških je sicer umrlo pri starosti 83 let, največ žensk pa pri 89 letih.
Največ prebivalcev je sicer umrlo 2. januarja, kar 85, najmanj pa 21. maja in 10. avgusta, ko je umrlo po 36 oseb; 1. novembra lani jih je umrlo 66. Prav toliko znaša tudi povprečje umrlih na dan v zimskih mesecih (januar, februar, marec in december), ko so zabeležili skupaj 37 odstotkov vseh smrti.
Koliko rož uvozi Slovenija?
Pred prvim novembrom zaradi urejanja grobov poraste tudi potrošnja rož in cvetličarskih storitev. V cvetličarnah je lani delalo 747 delovno aktivnih oseb. Slovenija je uvozila za 8,8 milijona evrov svežih krizantem, nageljnov in vrtnic za šopke. Uvoz je lani obsegal tudi 6392 lesenih krst in za skoraj 11 milijonov evrov sveč vseh vrst.
Skupaj s pogrebniki je bilo lani v Sloveniji 276 grobarjev. Pogrebne storitve so bile avgusta letos za 6,5 odstotka dražje kot pred letom dni, so še zapisali na spletni strani Sursa.
