Posledice suše se ne kažejo le na poljih in travnikih, temveč tudi v gozdovih. Podoba dreves je marsikje že povsem jesenska - listi sredi avgusta rumenijo in odpadajo. Za pojasnila smo se obrnili na Jerneja Javornika s Službe za varstvo gozdov na Območni enoti Zavoda za gozdove Maribor. 

Listi so veliki porabniki vode 

"To je posledica suše oziroma pomanjkanja padavin. Drevesa, pravzaprav vse rastline, predčasno zaključujejo razvoj oziroma rast. To se običajno zgodi jeseni, letos pa zaradi pomanjkanja vode prej. Drevesa v bistvu varčujejo z vodo. Listi so namreč veliki porabniki vode. Skozi njih poteka transpiracija. Drevesa torej z vodo varčujejo tako, da odvržejo liste."

Pri nas stanje še ni tako kritično 

Sogovornik nadaljuje, da bolj kot je dolgotrajna suša, bolj drevesa varčujejo z vodo, in doda: "Na mariborskem območju se sicer kažejo posledice suše, vendar stanje v gozdovih ni tako slabo kot drugod po Sloveniji. Tukaj imamo večinoma silikatno matično podlago, v kateri se voda bolj zadržuje. Drugod po Sloveniji pa so karbonatna tla, kjer voda hitreje odteka in je manj vode. Stanje za to še ni tako alarmantno. Sicer pa se posledice najbolj kažejo tam, kjer so tla plitva. Se pravi na strmih in prisojnih terenih in pa tudi tam, kjer so prodnata tla. Po nižinah, na Dravskem in Ptujskem polju, kjer voda hitreje odteče oziroma je kapaciteta tal za zadrževanje vode nižja."

[[image_1_article_91570]]

Smrekovi podlubniki in več sušenja dreves 

Suša, ki je letos tako intenzivna, vpliva na vsa drevesa. Je pa res, da so na sušni tres v Mariboru in okolici od glavnih drevesnih vrst najbolj občutljive jelka, hrast in do določene mere tudi smreka. "Zato lahko tudi v nadaljnjih mesecih, pa tudi naslednje leto, pričakujemo večje namnožitve smrekovih podlubnikov. Ker je smreka prizadeta. Ostala drevesa pa bo bolj dovzetna na druge škodljivce in bolezni. Lahko pričakujemo tudi večje odmiranje dreves oziroma več sušenja, kot je običajno. Ravno zaradi pomanjkanja vode, ker korenine propadajo. To vpliva tudi na mikorizo, se pravi glivne partnerje dreves." Javornik doda, da v tem trenutku težko govorimo, kakšne bodo dejanske posledice suše v gozdovih, ker se bo to pokazalo šele čez nekaj mesecev. Drevesa so namreč dolgoživi organizmi. 

V mestnih okoljih je stanje še slabše

"V mestnih okoljih so drevesa še bolj prizadeta. Tam niso podvržena le sušnemu stresu, ampak tudi vročini. Ko so bile v zadnjem vročinskem valu temperature zraka nad 37 °C, se je ambientalna temperatura ob drevesu v mestnem okolju dvignila tudi do 50 °C ali čez. In to je za rastlinska tkiva že kritična temperatura, ki jo lahko zelo malo dreves preživi brez posledic."

Kratkotrajne padavine, ki smo jim bili priča v začetku tedna, so bile sicer dobrodošle, za omilitev suše v gozdovih pa bi potrebovali dolgotrajnejši dež. Strokovnjaki pričakujejo, da se bodo sušna leta v prihodnje pojavljala še bolj pogosto, kar bo imelo velik vpliv na gozdove.