Porast gorskega turizma v Sloveniji povzroča vse več preglavic iz vidika varnosti, prevelikega obiska in tudi onesnaževanja narave. Ob naraščajočem številu gorskih nesreč se zato pojavljajo pobude po strožjih pravilih. Pred dnevi je na to že opozorila Planinska zveza Slovenije, ki je predstavila paket rešitev, s katerimi želijo ublažiti pritisk na gore, hkrati pa poskrbeti za to, bi obiskovalci še vedno lahko imeli čim boljšo izkušnjo.

Gorske nesreče zaradi lahkomiselnosti

Z vse večjim obiskom slovenskih gora se dogaja tudi vse več gorskih nesreč. Prav zato se je na spletni strani vlade pojavila pobuda, da bi na tem področju prišlo do konkretnih sprememb. Po mnenju predlagatelja se večina gorskih nesreč pripeti zaradi neprimerne opremljenosti in lahkomiselnosti, še posebej tuji obiskovalci pa naj bi v slovenske gore pogosto zahajali neprimerno opremljeni (predvsem pomanjkljivo obuti) in brez ustreznega znanja o zahtevnosti terena.

Reševalne akcije plačujejo davkoplačevalci

Stroške obsežnih reševalnih akcij, ki pogosto potrebujejo pomoč s helikopterjem, trenutno pokriva proračun oziroma slovenski davkoplačevalci, zato se že dalj časa pojavljajo pobude po tem, da bi stroške pokrili tuji državljani sami.

Preberite tudi: Konec "brezplačnih" gora? PZS predlaga nove rešitve za parkiranje in reševanje

Predlagatelj zadnje pobude opozarja tudi na izgorelost in ogrožanje življenj reševalcev, saj gorski reševalci v Sloveniji pretežno delujejo na prostovoljni osnovi. Posledično prihaja do utrujenosti in neprespanosti, kar neposredno vpliva na njihovo produktivnost in varnost. Ob tem reševalci v svoje izobraževanje in urjenje vlagajo precej truda, z vsako poškodbo ali izgubo življenja reševalca pa ima država nepopravljivo družbeno, strokovno in družinsko škodo.

Predlog uvedbe obveznega zavarovanja

Po vzoru nekaterih tujih praks, predlagatelj podaja pobudo, da bi se uvedlo obvezno zavarovanje za primere reševanja v gorah za tuje državljane.

Sistem bi deloval preko obstoječe infrastrukture, kar pomeni, da bi tuji turist ob vstopu v državo ali nakupu vinjete prejel informativno zloženko z opozorili o zahtevnosti slovenskih gora in informacijami o obveznem zavarovanju. Zavarovanje bi se lahko sklenilo hitro in preprosto na prodajnih mestih, kjer se prodajajo vinjete (npr. na bencinskih servisih) ali preko spleta.

Cilj ukrepa bi bil predvsem ta, da bi se zbrana sredstva iz naslova tega zavarovanja namensko usmerila v kritje stroškov helikopterskih reševanj ter v posodobitev opreme in podporo delovanju Gorske reševalne zveze Slovenije. S tem bi se razbremenil državni proračun, stroški reševanja "malomarnih" tujih turistov pa se ne bi več financirali iz žepov slovenskih davkoplačevalcev. Z namenskim denarjem bi se lahko zagotovila tudi boljša infrastruktura, oprema in oskrba za tiste, ki tvegajo svoja življenja za reševanje drugih.

Problematika traja že vrsto let

V odzivu predlagatelju Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju URSZR) priznava, da se skupaj z Gorsko reševalno zvezo Slovenije že vrsto let sooča z vprašanjem ustreznega kritja stroškov posredovanja in reševanja v gorah, zlasti v primerih, ko je potreba po reševanju posledica malomarnosti, neustrezne opremljenosti, pomanjkljivega načrtovanja ture ali precenjevanja lastnih sposobnosti.

Po veljavnem Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, je že vzpostavljena pravna podlaga za povračilo stroškov intervencije.

»V 118. členu določa obveznost povračila stroškov v primerih, ko fizična ali pravna oseba namenoma ali iz velike malomarnosti povzroči ogroženost oziroma nesrečo. Prav tako določa možnost povračila sorazmernega deleža stroškov intervencije, kadar fizična oseba zaradi malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti povzroči ogroženost ali nesrečo, zaradi katere nastanejo stroški nujnega ukrepanja.«

Kritje stroškov je treba urediti celovito

Kot poudarjajo pri URSZR, je pri nadaljnjem urejanju področja treba izhajati iz načela, da sistem gorskega reševanja temelji na humanitarnem načelu in varovanju življenja obiskovalcev gora. Iz tega razloga pri upravi menijo, da je treba vprašanje kritja stroškov reševanja urediti celovito ter na podlagi objektivnih kriterijev, povezanih predvsem z ravnanjem posameznika in okoliščinami, zaradi katerih je bilo reševanje potrebno.

»Ob tem je treba upoštevati tudi opozorila, da plačljivost reševanja ne sme povzročiti odlašanja s klicem na pomoč, saj bi to lahko povečalo tveganje za smrt ali hude poškodbe,« dodajajo.

Prizadevanja za to potekajo že več let

Po navedbah Uprave za zaščito in reševanje, že več let potekajo aktivnosti preučevanja možnih rešitev za ustreznejšo ureditev kritja stroškov reševanja v gorah, vključno z vprašanjem kritja stroškov reševanja tujih državljanov.

»Pristojni organi preučujejo tako rešitve na normativnem področju, vključno z morebitnimi spremembami zakonskih in podzakonskih podlag, kot tudi možnosti ustreznih zavarovalnih rešitev, s katerimi bi se lahko kril del stroškov reševanja. Pri tem bodo preučene tudi primerljive ureditve v drugih državah, zlasti državah članicah Evropske unije, ob upoštevanju načel prava Evropske unije in zagotavljanju nediskriminatorne obravnave obiskovalcev gora.«

Katere rešitve se pojavljajo najpogosteje?

Med največkrat predlaganimi možnimi rešitvami se pojavljajo kombinacija preventivnega ozaveščanja, kjer bi obiskovalce gora opozarjali na zahtevnost gora in gorskih poti v Sloveniji, in zavarovanja, s katerimi bi lahko krili stroške reševanja v gorah ali na drugih nedostopnih terenih, del sredstev pa usmerjali v razvoj gorske reševalne službe  ter preventivnih aktivnosti.

Kot so že zapisali URSZR, je končni cilj vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal učinkovito in pravočasno pomoč obiskovalcem gora, hkrati pa omogočal ustrezno povračilo stroškov v primerih, ko je potreba po reševanju posledica neodgovornega ravnanja posameznika.