Lastniki živali se pogosto srečajo z dilemo, kako ravnati ob poginu svojega ljubljenčka ali druge živali, predvsem kako jih pokopati oziroma kaj storiti s truplom. S 1. januarjem 2027 bo v veljavo stopila novela Zakona o zaščiti živali, v okviru katere bo postalo obvezno čipiranje mačk, s čimer bodo lastniki teh živali morali prevzeti več odgovornosti kot do sedaj. Na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin smo naslovili vprašanja, kako pravilno ravnati v teh primerih in tudi kakšne stroške lahko pričakuje lastnik poginule živali.

Postopek ob poginu živali

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju UVHVVR) nam je pojasnila kako poteka postopek, ko je prišlo do pogina hišnega ljubljenčka, bodisi psa ali mačke. Če pes ali mačka pogine oziroma je evtanazirana v veterinarski ambulanti, se lastnik o nadaljnjem ravnanju s truplom najprej dogovori z veterinarsko ambulanto, ki lahko uredi tudi vpis pogina oziroma evtanazije v Centralni register hišnih živali, kadar je žival v register vpisana.

V primeru, da je pes poginil doma oziroma zunaj veterinarske ambulante, se mora lastnik obrniti na pristojno veterinarsko organizacijo oziroma veterinarsko-higiensko službo, če želi naročiti odvoz trupla.

Pri drugih hišnih živalih, vključno z mačkami, veterinarsko-higienska služba trupla praviloma prevzema v veterinarskih ambulantah, zato jih lastniki dostavijo v veterinarsko ambulanto ali pa uporabijo drug zakonit način odstranitve.

»Ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, lahko lastnik poskrbi tudi za individualni zakop hišne živali,  Lastnik lahko ob izpolnjevanju predpisanih pogojev poskrbi tudi za individualni zakop hišne živali, oddajo na registrirano pokopališče za hišne živali oziroma prek registriranega izvajalca ali za kremiranje.«

Pri tem velja opozoriti, da če obstaja sum na obvezno prijavljivo bolezen živali oziroma če je zaradi zdravstvenih razlogov potrebna dodatna presoja, mora ravnanje s truplom potekati v skladu z navodili veterinarja oziroma uradnega veterinarja.

Ob poginu druge živine kot so goveda, prašiča, ovce, koze ali enoprsti kopitarji (npr. konj) mora izvajalec pogin čim prej prijaviti Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu zaradi odvoza trupla. Pogin je treba prijaviti tudi v centralni register živali, kar lahko izvajalec z dostopom do portala Volos stori sam ali pa to zanj opravi pooblaščena organizacija.

Zakop doma je dovoljen le če so izpolnjeni določeni pogoji

Pogoji za posamičen zakop hišne živali so sicer določeni v 15. členu Pravilnika o živalskih stranskih proizvodih, ki niso namenjeni prehrani ljudi. V preteklosti so lastniki pogosto zakopali hišnega ljubljenčka kjer se jim je zahotelo, vendar pa to ni v skladu s pravili. 

»Zakop je dovoljen le, če ni suma obvezno prijavljive bolezni živali, če imetnik živali izvaja posamičen zakop in ne opravlja te dejavnosti kot dejavnost, ter če je lastnik zemljišča oziroma ima pisno soglasje lastnika zemljišča. Poginula žival mora biti zakopana tako globoko, da je ne morejo odkopati mesojede živali, plast prsti pa mora biti debela najmanj 50 cm. Zakopavanje ni dovoljeno na območjih z najstrožjim vodovarstvenim režimom in v 100-metrskem pasu okoli objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če zanj ni določen vodovarstveni režim,« pojasnjujejo pri UVHVVR.

Za prijavo pogina psa imate teden dni časa

Pomembno je tudi javljanje vsakršne spremembe, saj mora po navedbah UVHVVR lastnik psa pristojni veterinarski organizaciji v sedmih dneh sporočiti spremembo lastništva, pogin ali evtanazijo. Pristojna veterinarska organizacija nato podatek vnese v Centralni register hišnih živali.

Pri ostalih rejnih živalih je treba pogin živali zaradi organizacije odvoza trupla čim prej prijaviti Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu oziroma veterinarsko-higienski službi. V skladu s predpisi o identifikaciji in registraciji živali mora izvajalec dejavnosti pogin teh živali priglasiti tudi v ustrezni centralni register, in sicer najpozneje v sedmih dneh od pogina.

Od prihodnjega leta bo enako veljalo tudi za mačke

Enako bo od prihodnjega leta veljalo tudi za lastnike mačk. Za mačke novela Zakona o zaščiti živali namreč uvaja obvezno označitev in vpis lastniških mačk v Centralni register hišnih živali od 1. januarja 2027.

V letu 2027 bo od začetka uporabe te obveznosti lastnik mačke pristojni veterinarski organizaciji  moral v sedmih dneh sporočiti tudi pogin ali evtanazijo mačke.

Če je mačka že vpisana v Centralni register hišnih živali, je smiselno, da lastnik o poginu oziroma evtanaziji obvesti veterinarsko organizacijo, da se podatki v registru ustrezno posodobijo.

Odjava psa ali mačke iz registra je obračunana v skladu s cenikom veterinarske organizacije

Na UVHVVR smo naslovili tudi vprašanje o tem, kakšne stroške lahko pričakujejo lastniki ob poginu svojih hišnih ljubljenčkov.  Kot so zapisali v svojem odgovoru, odjavo oziroma vpis pogina ali evtanazije v register opravi pristojna veterinarska organizacija.

»Strošek te storitve ni določen kot enotna državna cena, temveč ga veterinarska organizacija obračuna v skladu s svojim cenikom. Priporočena cena je 16,18 evrov.«

Pri poginu ostalih rejnih živali, se upravna taksa za odjavo oziroma evidentiranje pogina v centralnem registru ne plača. Prav tako se izvajalcu dejavnosti ne zaračuna odvoz trupla poginule živali, če je ta opravljen v okviru javne veterinarsko-higienske službe.

Neprijavljen pogin se sankcionira z globo

V primeru, da lastnik psa v predpisanem roku ne sporoči pogina ali evtanazije psa pristojni veterinarski organizaciji, gre po navedbah UVHVVR za kršitev obveznosti iz četrtega odstavka 6. člena Zakona o zaščiti živali. Za takšno kršitev so v 46.a členu Zakona o zaščiti živali predpisane globe.

Pri mačkah se bo sankcioniranje nanašalo na obveznosti, ki jih novela Zakona o zaščiti živali uvaja v zvezi z obvezno označitvijo in vpisom lastniških mačk v Centralni register hišnih živali. Ker se ta obveznost začne uporabljati 1. januarja 2027, se vprašanje sankcioniranja neprijavljenega pogina mačke presoja glede na začetek uporabe teh določb in okoliščine konkretnega primera.

Pri odločanju o ukrepih se v vsakem primeru upoštevajo okoliščine konkretnega primera, zlasti ali je bila žival vpisana v register, ali je lastnik podatek lahko in moral sporočiti ter ali je bila kršitev ugotovljena v nadzornem postopku.

UVHVVR za lažjo razlago dodaja, da 46.a člen Zakona o zaščiti živali za navedene registrske kršitve določa globe, in sicer za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, od 800 do 33.000 evrov, za odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, od 400 do 1.600 evrov, za posameznika pa od 600 do 1.200 evrov.

Neprijavljen pogin rejnih živali lahko prav tako pomeni kršitev predpisov in se sankcionira z globo. Lastnik mora pogin prijaviti Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu oziroma veterinarsko-higienski službi ter ji predati truplo, razen v določenih primerih. Za fizično osebo lahko globa znaša od 125 do 417 evrov, ob povečani ali nepojasnjeni smrtnosti oziroma sumu bolezni živali pa od 500 do 1.500 evrov.