Danska krepi priprave na morebitni večji vojaški konflikt v Evropi. V okviru novega programa bodo tamkajšnje duhovnike usposabljali tudi za odziv na množične vojne žrtve, vključno s sprejemom padlih vojakov, organizacijo vojaških pogrebov in obveščanjem njihovih svojcev.
Pobudo je sprožil Thomas H. Beck, vodja danskih vojaških kaplanov, ki opozarja na možnost, da bi se danske enote v primeru širšega konflikta znašle v neposrednih spopadih, tudi na vzhodnem krilu Nata.
»V primeru večje vojne si zlahka predstavljam od 10 do 20 mrtvih v najhujših dneh. Pomembno je, da smo na to pripravljeni. Vojaški kaplani tega dela ne bodo mogli opraviti sami,« je Beck povedal za dansko televizijo TV 2.
Duhovnike bodo pripravljali na odziv ob smrti vojakov
Danska ima trenutno približno 95 vojaških kaplanov in okoli 2000 župnikov. Od januarja naj bi vojaški kaplani začeli usposabljati tudi druge duhovnike za delo v kriznih in vojnih razmerah.
Program bo med drugim zajemal postopke ob sprejemu posmrtnih ostankov padlih vojakov, organizacijo vojaških pogrebov ter komunikacijo z družinskimi člani umrlih.
Duhovnike bodo seznanili tudi z vojaškimi običaji in simboli, ki spremljajo pogrebe pripadnikov oboroženih sil. Med drugim bodo spoznali uporabo državne zastave, vojaške kape, sablje in odlikovanj.
Program z imenom »Ljudska cerkev in obramba« financira dansko ministrstvo za obrambo. Za njegovo izvedbo je namenjenih 1,8 milijona danskih kron.
Švedska pripravlja načrte tudi za množične pokope
Podobne priprave potekajo tudi na Švedskem. Tam so cerkvene oblasti na otoku Gotland pripravile postopke za primer, da bi bilo treba med vojno pokopati do 3000 ljudi.
Načrt predvideva tudi možnost začasnih grobišč. V njih bi bili umrli sprva pokopani, pozneje pa bi jih lahko prenesli v njihove domače župnije.
Takšni načrti so del širših priprav na morebitne posledice oboroženega konflikta in ne pomenijo napovedi, da bo do množičnih žrtev dejansko prišlo.
Ocena o mrtvih vojakih ni uradna napoved
Beck je ob tem poudaril, da ocena o 10 do 20 mrtvih danskih vojakih v najtežjih dneh ni uradna napoved števila žrtev. Gre za njegovo oceno možnega scenarija, na katerega se želi vojaško in civilno osebje pravočasno pripraviti.
Oblasti o konkretnih ocenah morebitnih vojnih izgub praviloma ne govorijo javno, saj takšne informacije lahko predstavljajo občutljiv del vojaškega načrtovanja.
Danske priprave prihajajo v času povečanih varnostnih napetosti v Evropi, predvsem zaradi zaskrbljenosti glede morebitnega konflikta na vzhodnem krilu Nata, kjer so nameščene tudi danske enote.
O pripravah na vojno vse pogosteje govori tudi Poljska
Na vse večjo zaskrbljenost zaradi morebitnega širjenja konflikta opozarjajo tudi druge evropske države. Namestnik poljskega obrambnega ministra Cezary Tomczyk je avgusta dejal, da se Poljska »pripravlja na vojno«, in opozoril na možnost večje ruske provokacije v prihodnjih mesecih.
Danska in Švedska s svojimi načrti tako ne pripravljata zgolj vojaških struktur, temveč tudi civilne institucije, ki bi morale v primeru večjega konflikta prevzeti del nalog, povezanih z oskrbo prebivalstva, smrtmi in posledicami morebitnih napadov.
