Poznate oni pogled, ne? Oni. Ko nekaj vidite, pa niste ziher, da je to res, kar vidite? Ko še enkrat pogledate? Porinete čelo in brado naprej? No, e, to. Najprej sem pomislil, da jih popravljajo ali celo menjavajo. Samo ne. Če delajo. Itak sem vzel ven telefon. Takoj. Ker… Glej. Ti. To. Čudo!
Saj čisto možno, da sem to prakso zadnji zapazil v mestu. Na to sem najprej pomislil. Duga lajtunga, pač. In da če bom šel odpirat okno mesta s tem, bom imel samo še bolj dugo lajtungo. Ampak zdelo se mi je tako… Napredno. Še ko sem koga v minulem tednu vprašal, če je vedel, da v mestu to počnejo, ni premogel one poznavalske face. So se trudili, taki smo, samo ko sem pokazal sliko, so gledali in se čudili.
Ste vedeli vi? Da v mestu profesionalno pucajo semaforje? S cevko in vsem?
Strižejo tudi rondoje
Več načinov je, kako se lahko izmeri napredek neke družbe. Najbrž jih je malo morje. Od BDP-ja pa do koeficienta sreče. Od Finske do Butana. In, vem, brez skrbi, pucanje semaforjev gotovo ni med glavnimi indikatorji. Je milijavžnt bolj pomembnih, nujnih, neobhodnih izzivov.
Ker saj to, da pucajo semaforje, neki gigantski napredek res ravno ni. Je pa, nekako, po svoje, tudi. Kaže, da nam je mar za okolico.
Ker saj to, da pucajo semaforje, neki gigantski napredek res ravno ni. Je pa, nekako, po svoje, tudi. Kaže, da nam je mar za okolico. No, pa za, ugibam, prometno varnost. Poleg tega lahko v prav v teh dneh na »vsakem drugem« od šestedesetih rondojev v mestu – ja, v Mariboru imamo 60 rondojev! – vidite, kako se jih ureja, striže, kosi, zaliva, sadi. Če bi v mestu izbirali najbolj urejen rondo, bi bila debata kar fejst pestra. Kot je tudi razgibana prav teh dneh debata o tem, kaj spada na rondo in kaj ne. Saj vemo, kako smo Slovenci z rondoji.
Ko prideš iz Beograda
Mimogrede, včeraj sem čisto po naključju srečal mariborskega kantavtorja, ki ga poznam bolj bežno, sem pa videl, da se je pripeljal z beograjskimi tablicami, kjer zdaj živi. Ko sem mu skušal pohvaliti Beograd, ki se mi je zaradi svoje karme vedno dopadel, je v tistih treh minutah sonca raje tako prehvalil, kako zeleno je pri nas.
In je. Res. Sploh zdaj, ko po dežju vedno posije sonce in se ti zdi, da je narava dobila špegle z boljšo dioptrijo. Vsak dan. In ko sva tako na kratko debatirala, sem se spomnil, kakšne so denimo v Beogradu fasade in pločniki. Uf. In da je zelenja res malo, vsaj tako, med ulicami in firtli. Zato pa po drugi strani, ko greš h komu na obisk, skoraj vprašaš, kje kupiš karto, ker se ti zdi, da si v izjemni galeriji ali noro dobrem muzeju. Kar je že druga tema. Sem se pa, ko je hvalil Maribor, svoje mesto, spomnil prav na te semaforje.
Zalival je empatično
Morda so jabolke in hruške, ampak ko sem v torek videl, kako so pod dvoetažnim mostom pucali tiste semaforje, sem si to več kot le zapomnil. Nisem vedel, res ne, da pucajo semaforje. Saj so številni prašni, kakšen ne dela, kakšen te pa, čist ali zamazan, zajebava, kakor sem pisal v oknu mesta že avgusta.
Tip, bolj mlad pubec, je imel v roki cevko in je deloval kot oni »flamethrower« iz druge svetovne vojne. Ali pa, no, iz dobrega starega računalniškega špila. Le da je imel v »kuferamu« na hrbtu not vodo. Zalival je, špricalo je sem in tja, ampak tip je bil hiperempatične sorte in je z dobro mero sočutja zalival samo takrat, ko se niso mimo peljali avti.
Tip, bolj mlad pubec, je imel v roki cevko in je deloval kot oni »flamethrower« iz druge svetovne vojne. Ali pa, no, iz dobrega starega računalniškega špila. Le da je imel v »kuferamu« na hrbtu not vodo. Zalival je, špricalo je sem in tja, ampak tip je bil hiperempatične sorte in je z dobro mero sočutja zalival samo takrat, ko se niso mimo peljali avti.
Eni take stvari res morda opazimo malo prej. Sploh ko slišimo »obiske«, kako zeleno, da je pri nas. Če ne pridejo seveda nekje med novembrom in marcem. Ampak denimo ko pred blokom opaziš, da je trava že malo večja in regratovih lučk preveč, je nato ponavadi že v roku par dni vse pokošeno. In urejeno. In semaforji spucani. Ni vse, je pa tudi nekaj.
Največji hiti
S23 ni Nova vas. Pa kak’ ni? Ker ne.
https://maribor24.si/lokalno/maribor/s23-ni-nova-vas-pa-kak-ni-ker-ne
Kaj bo sledilo? Cesta XIV. divizije?
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-kaj-bo-sledilo-cesta-xiv-divizije
V tretje pa te že narediš izpit za avto. Samo ne na Pobrežju.
Čvrga Ljudskega vrta
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-cvrga-ljudskega-vrta
»Na redkvo! Da ne’oš reko, da sn svija«
https://maribor24.si/lokalno/maribor/okno-mesta-na-redkvo-da-neos-reko-da-sn-svija
V Melju je vedno rdeča
