Od leta 2012 na svetu živi več ljudi v mestih kot na podeželju, zato zeleni prostori urbanih središč pogosto predstavljajo ključne stične točke stika med naravo in človekom. Maribor ima v tem oziru izjemno prednost, značilno urbanistično lastnost – množico notranjih dvorišč v samem jedru mesta, ki so v veliki meri tudi zelene površine.

Večina dvorišč ne uporablja

V društvu za ljudi in prostore Hiša!, ki koordinira Živa dvorišča so zato zadnjih nekaj mesecev v sklopu Podnebnega programa Mreže za prostor izvedli manjšo raziskavo o dvoriščih znotraj nekdanjega mestnega obzidja, njihovem stanju, počutju prebivalcev in pravnih podlagah za njihovo urejenost. Projekt Dvorišča Maribora je eden izmed izbranih projektov Podnebnega programa Mreže za prostor, sofinancirata ga Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.

V starem mestnem jedru znotraj nekdanjega mestnega obzidja je kar 156 dvorišč, mirnih, dostikrat zelenih oaz, ki prebivalcem nudijo prostor za druženje, nemalokrat pa so zgolj parkirišča. Skoraj polovica tako imenovanih oaz še po skoraj dveh desetletjih od sprejetja Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje starega mestnega jedra v Mariboru, ki med drugim govori o tem, da je potrebno “dvorišča očistiti neustreznih pozidav in jih nameniti predvsem stanovalcem, ohraniti obstoječo kvalitetno vegetacijo in urediti ozelenitev dvorišč, zagotoviti bivalno kvaliteto”, ostaja neurejenih in celo zapuščenih, na kar opozarjajo v društvu.

Anketa, ki so jo v društvu izvedli med prebivalci dvorišč, med katerimi je po rezultatih kar 73 % družin, je pokazala, da več kot 30 % dvorišča ne uporablja, vendar bi ga radi, če bi bilo bolj urejeno in zeleno. Kar 74 % pa bi si želelo na svojem dvorišču gostiti manjši kulturni dogodek. Najpogosteje prebivalci svoje dvorišče opišejo kot “mirno” in “sončno”, nikoli pa hrupno in le redko kot neudobno.

Anketa, ki so jo v društvu izvedli med prebivalci dvorišč, med katerimi je po rezultatih kar 73 % družin, je pokazala, da več kot 30 % dvorišča ne uporablja, vendar bi ga radi, če bi bilo bolj urejeno in zeleno. Kar 74 % pa bi si želelo na svojem dvorišču gostiti manjši kulturni dogodek. Najpogosteje prebivalci svoje dvorišče opišejo kot “mirno” in “sončno”, nikoli pa hrupno in le redko kot neudobno.

Razglasili tudi “naj mariborska dvorišča”

Obiskali so tudi dve zapuščeni dvorišči, enega zelo zasmetenega na Slovenski ulici 26, ki je v postopkih denacionalizacije in v katerem je v zadnjem letu že nekajkrat zagorelo in dvorišče že 6 let samevajoče Orožnove 7 (v lasti JMSS in MOM). Hiša sama je sicer pred kratkim dobila novo fasado, dvorišče pa je neprehodno in zaraščeno z robidovjem, ki onemogoča dostop do več kot 800 m2 neuporabljenih stanovanjskih površin. Ukrepanje pristojnih služb je v obeh primerih po ugotovitvah društva nujno potrebno.

V okviru projekta so razpisali tudi natečaj za Naj dvorišča Maribora. Nanj je prispelo šest prijav, razglasili pa so tri zmagovalna dvorišča, ki se nahajajo znotraj starega mestnega jedra. Nagrajenci prejmejo tablo z nazivom Naj dvorišče 2020 in nagrado v obliki ozelenitve. Z natečajem želijo v društvu spodbuditi prebivalce, da tudi oni uredijo in ozelenijo svoje dvorišče, zato načrtujejo razpis natečaja tudi v prihodnje

V okviru projekta so razpisali tudi natečaj za Naj dvorišča Maribora. Nanj je prispelo šest prijav, razglasili pa so tri zmagovalna dvorišča, ki se nahajajo znotraj starega mestnega jedra. Nagrajenci prejmejo tablo, z nazivom Naj dvorišče 2020 in nagrado v obliki ozelenitve. Z natečajem želijo spodbuditi prebivalce, da tudi oni uredijo in ozelenijo svoje dvorišče, zato načrtujejo razpis natečaja tudi v prihodnje.

Želeli bi si namreč več lastnikov, da tako kot lastnik hiše s pripadajočim dvoriščem na Vojašniškem trgu 6 Hans Jörg Brunner načrtno uredijo dvorišča, ki lahko (znova) postanejo “prostori srečevanja, tako za stanovalce, kot obiskovalce”. Natečaj Naj dvorišča Maribora pa bi lahko postala tradicija mesta, ki daje tem edinstvenim prostorom pozornost, ki si jo zaslužijo.

Dvorišča zagotavljajo kvaliteto življenja v mestu

Program so zaključili še s posvetom Mariborska dvorišča 2.0 na spletu in o različnih vidikih dvorišč razpravljali z etnologinjo dr. Jernejo Ferlež, avtorico knjige Mariborska dvorišča;  fotografom Branimirjem Ritonjo, arhitektko in profesorico, dr. Kajo Pogačar, umetnostno zgodovinarko in sociologinjo kulture Alenko Zupan, ZVKDS, dr. Karmen Kopecky, prebivalko dvorišč in predstavnico Mestne četrti Center; arhitektko Alenko Korenjak, Prostorož, pravnico Inštituta za politike prostora, Senko Šifkovič Vrbica in njeno sodelavko Majo Simoneti.

Prišli so do sklepov, da dvorišča predstavljajo pomembno kvaliteto življenja v mestu in s svojim zelenjem zagotavljajo prepotrebno ohlajevanje mesta. Hkrati ugotavljajo, da lahko zagotovijo ureditev dvorišč le ob hkratni aktivaciji prebivalcev dvorišč in lokalne skupnosti, ki bi nenazadnje lahko dediščino dvorišč vgradila v identiteto mesta.

Prišli so do sklepov, da dvorišča predstavljajo pomembno kvaliteto življenja v mestu in s svojim zelenjem zagotavljajo prepotrebno ohlajevanje mesta. Hkrati ugotavljajo, da lahko zagotovijo ureditev dvorišč le ob hkratni aktivaciji prebivalcev dvorišč in lokalne skupnosti, ki bi nenazadnje lahko dediščino dvorišč vgradila v identiteto mesta. Dvorišča so vsekakor tudi zaščitena po Zakonu o varstvu kulturne dediščine in kot je navedla Alenka Zupan z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije: “Odlok o spomenikih lokalnega pomena iz leta 1992 je dovolj trdna pravna osnova za zaščito dvorišč”, vendar pa je, po njenih besedah obenem nujno potreben novelacije, ki jo je Zavod pred 2 letoma že predlagal mariborski občini.

Potrebno sistemsko reševanje

Načini začasnega oživljanja dvorišč v vsakem primeru spodbujajo večanje vrednosti teh prostorov, vendar pa dvorišča potrebujejo tudi sistemsko reševanje, kot je odgovorno upravljanje s solastniškimi dvorišči, zagotavljanje večje varnosti v centru mesta in celo dodatnih javnih stranišč, da dvorišča ne bodo postala še pogosteje prostori za opravljanje nekaterih fizioloških potreb mimoidočih.

Ponovna uporaba in urejanje dvorišč lahko po mnenju članov društva spodbudijo prakse, kot so izobraževanje o dediščini dvorišč, spodbujanje urejanja s podeljevanjem nagrad, začasna raba prostorov za primerne aktivnosti, stanovanjske kooperative, jasno definirano skrbništvo dvorišč, subvencioniranje obrti, ki so primerne za dvorišča, vzpostavitev skupnosti lastnikov dvorišč in seveda tudi sprejetje odloka o spomeniku lokalnega pomena.

Ponovna uporaba in urejanje dvorišč lahko po mnenju članov društva spodbudijo prakse, kot so izobraževanje o dediščini dvorišč, spodbujanje urejanja s podeljevanjem nagrad, začasna raba prostorov za primerne aktivnosti, stanovanjske kooperative, jasno definirano skrbništvo dvorišč, subvencioniranje obrti, ki so primerne za dvorišča, vzpostavitev skupnosti lastnikov dvorišč in seveda tudi sprejetje odloka o spomeniku lokalnega pomena. Vse rezultate popisa, ankete in posveta bomdo do konca leta predali pristojnim službam, zato verjamejo, da bo sledilo še nekaj podobnih raziskav in posvetov.

Dvorišča ostajajo prostori, ki stanovalcem dajejo neprimerljivo kvaliteto življenja, ostalim Mariborčanom in Mariborčankam omogočajo, da se kdaj tudi v lastnem mestu izgubijo, kot je povedala Kaja Pogačar, obiskovalcem in turistom pa lahko predstavljajo atraktivno in prepoznavno dodano vrednost mesta.