Maja Stoporko, vodja Hostla Pekarna o vsakdanu in skrivnostih hostla: »Dostikrat se pošalim, da dokler bo hostel, do takrat bom jaz.«

Delo v hostlu ob izkušnjah in uspehih, ki jih mariborskemu Hostlu Pekarna ne manjka, »nabere« tudi zanimive prigode, anekdote in goste, o katerih nam, medtem ko nam razkrije nekaj podrobnosti svojega dela, pripoveduje vodja Hostla Pekarna Maja Stoporko.

Vodja Hostla Pekarna pove, da se je njena pot soustvarjanja hostla, kot ga poznamo danes, začela pred 12. leti. »Kot mlado mamico brez zaposlitve me je Zavod za zaposlovanje Maribor poslal na razgovor za javna dela. Po razgovoru sem dobila pisni odgovor, da žal nisem sprejeta,« pove in doda:

»Vendar sem dan po tem prejela klic zdajšnje sodelavke, da je izbrana kandidatka dobila drugo službo. Tako, sem dan po rojstnem dnevu začela svojo pot v Mladinskem kulturnem centru Maribor in še vedno sem mnenja, da je bila ta priložnost eno najlepših rojstnodnevnih daril v mojem življenju. Preden sem postala vodja Hostla Pekarna sem več kot 10 let delala kot receptorka na recepciji hostla.«

Po enem letu se je njeno sodelovanje nadaljevalo z redno zaposlitvijo v vlogi receptorke, danes pa ob receptorskih nalogah, za katere še vedno poprime, poskrbi še za kakšno vodstveno odgovornost. Ali dve.

[[image_1_article_69165]]

»Moj dan je zelo podoben dnevu receptorke, saj kljub temu da sem vodja, še naprej opravljam tudi vsa receptorska dela,« vsakdan v Hostlu Pekarna opisuje Maja Stoporko:

»Smo zelo mala ekipa, saj sva zaposleni samo dve osebi, dodatno pomoč pa dobimo s strani študentk. Tako da same opravljamo kar nekaj različnih del. Vse skupaj se začne s pripravo zajtrkov, pripravami na delo, odjavami gostov, pospravljanjem, pranjem perila … kasneje pa še urejanje rezervacij, pripravljanje ponudb, odgovarjanje na telefonske klice ter nudenje pomoči gostom, če jo potrebujejo, prijave novih gostov, …«

Ob tem doda še: »Sama še seveda potem skrbim za vsa naročila, statistična in druga poročila, urnike in ostale stvari, kot so bile priprave za novo spletno stran, prijave za pridobitve različnih znakov, certifikatov, …«

»Gostje so zrcalo nas«

Ni povsem napak trditi, da je uspešno delo pogosto odvisno od vodje – da je Hostel Pekarna tako uspešen, pa gre gotovo pripisati temu, da je v dobrih rokah. Kar navsezadnje kaže tudi filozofija, s katero Maja Stoporko vodi hostel in ekipo.

»Razumevanje kolektiva in timsko delo je vedno ključ do uspeha. Vedno se trudim, da bi zaposleni bili motivirani za delo, saj je posledica tega njihovo dobro počutje na delovnem mestu in posledično zadovoljni gosti,« pove Maja Stoporko in dodaja:

»Trudim se, da so vedno dobro seznanjeni z delom v hostlu in z novostmi ter da sem jim na voljo vedno ko potrebujejo pomoč. Samo tako lahko vsi, ki imamo stik z gostom ponudimo storitev na nivoju. Vedno sem bila mnenja, da so gostje »zrcalo« nas. Če bomo mi prijazni, vljudni, pripravljeni pomagati bodo takšni tudi gostje. Seveda obstajajo izjeme, vendar je teh na srečo zelo malo.«

[[image_2_article_69165]]

Hostel s pisano dušo

Zagotovo so duša Hostla Pekarna njegovi zaposleni, a vsakdo, ki ga obišče, pove, da ima s svojo slikovito notranjostjo hostel tudi svoj »duh«.

»Vedno, ko delim na kakšnem svojem družbenem omrežju kaj v povezavi s Hostlom Pekarna pripišem: »Lep, lepši, najlepši, …« hehehe … In resnično to tudi mislim,« izpostavi vodja Maja in doda: »Hostel Pekarna je modern, pisan hostel z domačim pridihom. Smo prijazna nastanitev za kolesarje in pohodnike, kar pomeni, da jim namenjamo še toliko več pozornosti in ugodnosti.«

Maja Stoporko pove, da je odlično poskrbljeno tako za individualne goste in družine, kot za skupine. Opiše, da imajo vsi apartmaji in garsonjere svoje kuhinje, kar omogoča gostom pripravo lastne hrane.

»Imamo skupni prostor s TV, knjižnimi policami in igrami za otroke, tako da se za vsakega najde nekaj tudi v slabem vremenu,« še doda in pripomni: »Ponujamo brezplačno izposojo koles, pohodniških palic in drugih športnih rekvizitov (žoge, loparje, blazine za jogo, …).«

Izpostavi še: »Vsekakor pa ga dela edinstvenega majhna a srčna ekipa, ki vedno skrbi, da se gostje pri nas počutijo dobro in domače ter da odidejo od nas s prijetnimi občutki in zadovoljni.«

Hostel Pekarna sodi pod okrilje Mladinskega kulturnega centra Maribor, zato dogajanja v hostlu gotovo nikdar ne zmanjka. »Velikokrat v hostlu tudi prespijo kakšni nastopajoči ali drugi, ki jih sodelavke gostijo na raznih festivalih ali drugih dogodkih,« opisuje Maja Stoporko in nadaljuje:

»V hostlu imamo tudi razstavo grafik umetnice, ki svoje umetnine prodaja tudi v naši galeriji Media Nox. Na razstavi v hostlu so tudi oblečene knjige, za katere poskrbi sodelavka Petra zaposlena na kulturi. V veliki kuhinji Hostla Pekarna se pripravljajo tudi kuharske delavnice za otroke med počitnicami in praznovanje rojstnih dni.«

[[image_3_article_69165]]

Gostje, ki postanejo prijatelji

12 let dela v hostlu ob izkušnjah in uspehih »nabere« tudi zanimive prigode, anekdote in goste, ki so se z rednimi obiski in svojo navdušenostjo nad Hostlom Pekarna prelevili v prijatelje.

»Počasi bo anekdot že za kakšno knjigo,« se nasmehne vodja hostla in pove: »Ko delaš z ljudmi, se anekdote dogajajo in spomini nastajajo praktično vsak dan. Vsak dan spoznavaš nove ljudi z lepimi, žalostnimi, navdihujočimi zgodbami.«

Tako se spomni nekaj gostov, ki so se ji še posebej vtisnili v spomin: »Spomnim se starejše gospe stare čez 80 let, ki je prišla iz Argentine raziskovat in odkrivat svoje korenine v Maribor. Spominjam se gostov, ki so pred davnimi leti živeli v Mariboru in se odselili v tujino. Kako še vedno čutijo pripadnost temu mestu, kako so ponosni, da je to njihov rojstni kraj. Danes pa ga obiskujejo kot turisti in tako ohranjajo vezi s starimi, še živečimi prijatelji.«

[[image_4_article_69165]]

»Ljubezenske zgodbe še žal nobene. Hehe …,« hudomušno pripomni Maja Stoporko, ki pa doda, da je sama stkala prijateljstvo z gostjo, ki se je več let v Maribor vozila na delo. »Po več letih se je v Maribor tudi preselila. Kljub temu, da ni več naša gostja imava še naprej zelo lep odnos.«

Doda še: »Veliko povezovanja je preko družbenih omrežij. Tudi tako ohranjamo stike z nekaterimi kar je super. Lepo je ko ti recimo napišejo, da so varno prispeli domov in da pijejo prvo kavo s skodelice HOP.«

Delo v hostlu v, za svetovne razmere precej majhnem Mariboru, ob osebnih poznanstvih prispeva tudi k spoznavanju številnih novih držav in narodnosti, prav slednje pa Majo pri delu vedno znova veseli in navdušuje.

»Velikokrat se pogovarjamo in izmenjujemo mnenja o življenju v naših državah. Pripovedujejo o življenju v njihovi državi, o kulturi, o težavah s katerimi se tam soočajo, o lepih stvareh …,« pove in pripomni: »Velikokrat predlagajo naj obiščem njihovo državo in mi svetujejo, katere skrite kotičke si morem pogledati.«

[[image_5_article_69165]]

Hostel, kjer že stene pripovedujejo zgodbe Maribora

Med tovrstnimi pogovori pa s svojim entuziazmom vodja hostla goste navduši tudi na Mariborom. »Goste v prvi vrsti zaradi trajnosti v turizmu vzpodbujamo, da si mesto in okolico ogledajo peš ali s kolesom, ki si ga lahko pri nas izposodijo brezplačno,« najprej izpostavi Maja Stoporko ter pove, da gostom največkrat priporočajo obisk Pohorja in drugih okoliških gričev, kulturnih znamenitosti, ogled kakšne galerije in muzeja.

»Vedno se tudi pohvalimo s Staro trto in jim ob zanimanju ponudimo tudi kupon za degustacijo vin v Hiši stare trte,« še doda in nam zaupa posebno zanimivost: »Mesto Maribor in njegove zgodbe predstavljamo tudi po sobah, ki jih gosti najamejo. V vsaki sobi je namreč na steni zapisana ena zgodba Maribora. V kolikor si gostje želijo prebrati vse zgodbe, jih najdejo tudi na naši novi spletni strani.«

Veselje do opravljanja poklica, ki ga je moč zaznati v besedah vodje Hostla Pekarna, je skorajda nalezljivo, da jo bomo na recepciji hostla še videli, pa potrdi tudi sama: »Dostikrat se pošalim, da dokler bo hostel, do takrat bom jaz. Tako da si želim še veliko let v Hostlu Pekarna s super ekipo, odličnimi gosti in še več in več lepih, navdušujočih zgodb.« Ob tem Maja Stoporko hudomušno doda še: »Hop, hop, hop v lep, lepši, najlepši Hostel Pekarna.«