Pred letošnjimi lokalnimi volitvami, do katerih nas ločita le še slaba dva meseca, bodo v ospredje znova stopile obljube o prihodnosti, toda pred novimi načrti je treba preveriti, kaj se je zgodilo s tistimi izpred štirih let. Katere napovedi so postale ceste, vrtci, športni objekti ali drugi oprijemljivi projekti, kaj je obstalo v postopkih in za katere neuresničene cilje bodo morali župani volivcem še pojasniti razloge?

V seriji Županski mandat pod črto županom in županjam postavljamo enaka vprašanja o njihovem delu v iztekajočem se mandatu. Sprašujemo jih po izpolnjenih in neizpolnjenih obljubah, upravičenih kritikah občanov, vrednosti izvedenih naložb, odločitvah, ki bi jih danes sprejeli drugače, ter načrtih, s katerimi nameravajo, če se bodo znova podali na volitve, zaprositi za novo zaupanje.

Tokrat je na naša vprašanja odgovarjala Tamara Šnofl, županja občine Kungota.  

Katero predvolilno obljubo iz leta 2022 ste v celoti izpolnili in katera je ostala neuresničena? Zakaj?

Najbolj bistvena predvolilna obljuba, ki smo izpolnili v tem mandatu, je nedvomno rekonstrukcija regionalne ceste Dolnja Počehova - Zgornja Kungota, skupaj z novo kolesarsko stezo v dolžini skoraj 6 kilometrov. To je bil projekt, ki je bil medobčinski, v katerem smo sodelovali skupaj z Občino Pesnica in pa državo. Nedvomno gre za pomemben projekt, nenazadnje tudi zato, ker gre za največjo investicijo na območju naše občine. In prepričana sem, če takrat ne bi stopili na ta vlak, danes ne bi premogli nove, sodobne ceste, ki je ena lepših na tem območju Slovenije, pa tudi ne res odlično narejene kolesarske steze, ki omogoča dnevno mobilnost tako lokalnemu prebivalstvu kot turistom.

Seveda ni to edini projekt, kjer smo dobili nepovratna sredstva, so bili še tudi drugi: kanalizacija Gradiška 1 in tudi številni plazovi. Je pa res, da vse to botrovalo tudi k prerazporeditvi prioritet. Tako je žal v tem mandatu izostala dokončna sanacija stavbe zadružnega doma v Svečini, in zagotovo bo to ena izmed prioritet, ki bo sledila v naslednjem mandatu. Zakaj? Zato, ker bomo zadružni dom na nek način financirali predvidoma 100-odstotno iz lastnih sredstev, medtem ko so bili ti projekti, ki smo jih v tem mandatu izvajali, večinoma sofinancirani iz evropskih in državnih nepovratnih sredstev. In absolutno smo morali stopiti na ta vlak, da smo lahko ta sredstva počrpali in te velike investicije tudi izpeljali.

Kaj bi danes naredili drugače, če bi mandat začeli znova?

Mislim, da ne bi naredila nič drugače. Ponavadi, ko se odločim za neko stvar, stojim za tem. Že po naravi sem dokaj odločna in argumentirano povem, zakaj sem se tako odločila. Velika večina ljudi to tudi razume, nekateri žal vsega ne. Pa vendar, ocenjujem, da je bil ta mandat izjemno uspešen, izjemno investicijsko zahteven. Mogoče smo imeli številčno manj projektov, pa vendar finančno izjemno močnih.

Moramo vedeti, da je ta mandat v občini Kungota na področju investicij zavzel kar dobrih 11 milijonov evrov, kar je za tako majhno občino izjemno veliko. Veliko je bilo tudi dodatnih nepovratnih sredstev s strani Evrope in države. In to so v bistvu projekti, ki bogatijo občino, lokalno prebivalstvo, vsakodnevno življenje, pa nenazadnje tudi razvoj naše občine.

Katera kritika občanov na račun vašega vodenja občine je bila po vašem mnenju upravičena?

Ne bom rekla čisto upravičena, morda razumevajoča. Večina občanov se pač seveda fokusira na svoje lastne težave, torej tiste, ki jih imajo pred svojim lastnim domom, kar jaz popolnoma razumem in niti ne zamerim. Glede na to, da smo občina, ki je najbolj podhranjena, ali pa ena izmed občin, ki je imela in še vedno ima velik manko pri cestni infrastrukturi, so seveda še vedno ceste tista prioriteta - številka 1 pri naših občanih. Torej, vsi bi si želeli cesto v asfaltirani izvedbi. Po svoje jih razumem, ne morem pa reči, da upravičeno, zato ker smo se morali marsikateremu cestnemu odseku v tem mandatu odpovedati, tako kot svečinskem zadružnem domu, zato da smo lahko izpeljali in regionalno cesto, ki služi vsem ljudem v naši občini, in novo kolesarsko povezavo, ki služi vsem ljudem v naši občini.

Potrebno se je zavedati, da smo imeli v tem mandatu tudi sanacijo kar velikega števila plazov, kjer smo prav tako morali v določeni meri tudi založiti lastna sredstva, vsaj za projektno dokumentacijo. In pri tako majhni občini, s tako omejenimi, limitiranimi sredstvi, je pač potrebno v nekem trenutku dodati prioritete, za katere ti kot župan verjameš, da so dobre za celotno lokalno skupnost. Je pa seveda dejstvo, da posamezniki tega ne razumejo, in kot sem že večkrat poudarila, jim ne zamerim. To je čisto človeško, da vsak vidi svoje težave. Mi kot občina, občinska uprava in župan, pa občinski svet pa morajo gledati na težave celotnega območja.

Če bi morali izpostaviti en projekt, ki je najbolj izboljšal kakovost življenja občanov, in en projekt, ki se je izkazal za napako ali ni dosegel pričakovanj, katera bi to bila?

Pa začnimo na drugem koncu. Mislim, da so vsi projekti, ki so bili izpeljani, v bistvu zaživeli na polno in so dosegli pričakovanja občank in občanov. Absolutno nekateri več, nekateri manj. Ampak mislim, da smo vseeno z vsemi projekti zadeli tisto ciljno populacijo, na katero smo tudi targetirali, torej da ljudje to uporabljajo, da to infrastrukturo, ki jo delamo, vzamejo za svojo.

Na drugi strani pa: projekt, ki je nedvomno najbolj izboljšal kakovost življenja, bom  ponovno poudarila, je regionalna cesta in pa kolesarka. Zakaj? Zato, ker se tudi vidi, da je na kolesarski povezavi bistveno več dnevnih migracij. Tudi otroci, ki imajo možnost priti v šolo po tej povezavi, to stezo dejansko veliko uporabljajo. Torej smo na poti k trajnostni mobilnosti tudi v naši občini. Čeprav smo na podeželju, je pomembno, da zmanjšamo število prometa na cesti. Pa nenazadnje regionalna cesta, ki je bila že res zelo dotrajana, v bistvu z vstopom v našo občino zablesti. Se mi zdi, da je to tisto, kar je prineslo boljšo kakovost življenja in nenazadnje tudi hitrejši prevoz do sosednje mestne občine Maribor.

Kateri infrastrukturni ali razvojni projekt je bil v vašem mandatu finančno najzahtevnejši in kako ocenjujete njegovo upravičenost glede na vložena javna sredstva?

Ponovno regionalna cesta in kolesarka. Tukaj smo dali dobrih 2,7 milijona evrov lastnih sredstev in pa sredstev, ki so padla na Evropsko unijo. Torej, finančno gledano je občino Kungota največ stal ta projekt. Mislim, da je povsem upravičen, da se velika večina strinja, čeprav se v času prometnih zamaškov niso strinjali. Da gre za projekt, ki je pomemben, ki je vreden svojega denarja, in moramo se zavedati, če tokrat ne bi stopili na ta vlak, tega projekta ne bi pripeljali v občino Kungota. Tudi glede na težave na državni ravni - torej pomanjkanje sredstev. Spomnimo se tri leta nazaj, ko so se projekti ustavili po celotni državi.

Občina Kungota je bila dovolj modra, da je izpeljala, ne glede na vlado, ki je bila na oblasti, z vsemi, tako z levimi in desnimi opcijami, ta projekt do konca. Veseli me, da tukaj politika ni bila razdiralna, ampak povezovalna, in da so dejansko ljudje, ne glede na to, kdo je bil minister pa predsednik vlade, razumeli, da ljudje to potrebujejo in da je to tisto, kar nenazadnje pripomore tudi k hitrejšemu razvoju podeželja.

Kolikšna je bila vrednost vseh zaključenih investicij v mandatu 2022 - 2026?

Investicij je bilo skupaj za dobrih 11 milijonov evrov, torej našega denarja, EU in državnega. Moramo se pa zavedati, da so bile na območju občine Kungota v tem mandatu še dodatne investicije, samo regionalka je stala čez 10 milijonov evrov državnega denarja, potem sanacija plazu na Plaču, ki je pravkar v zaključni fazi, preplastitev ceste proti Juriju in proti Plaču. Tako da lahko z mirno vestjo rečem, da je država še dobrih 13 milijonov evrov dodatno investirala na območju naše občine, kar pomeni, da je za nami zares zahteven investicijski ciklus. In tudi na tem mestu res bi se iskreno zahvalila državi in vsem institucijam, ki so pripomogle, da je prišlo do realizacije teh projektov na območju naše občine.

S katerim največjim izzivom se bo vaša občina soočala v naslednjih štirih letih: stanovanjsko problematiko, prometom, staranjem prebivalstva, pomanjkanjem kadrov, energetiko ali čim drugim?

Kot kaže, predvsem z dražitvijo vseh storitev. Vemo, da nas še čaka kar nekaj zvišanj cen iz naslova povišanja plač. Minimalna plača se vsako leto zvišuje, torej tudi storitve vrtca in šole so posledično dražje. Energenti so vedno dražji, to tudi rezultira v ceni komunalnih storitev. Torej, draženje teh osnovnih elementov. Tako da pričakujem, da bo država imela posluh in bo tudi povprečnino temu primerno izračunala na novo in prilagodila na potrebe lokalnih skupnosti.

Nedvomno so pa tukaj še težave z izvajalci. Vemo, da je tudi pomanjkanje kadra v gradbeništvu, da so velike težave tudi na tem področju. In pa nenazadnje naravne nesreče so tisti izziv, s katerimi se bomo lokalne skupnosti vedno več soočale, bodisi z ekstremno sušo ali z velikimi padavinami. Pri naši cestni infrastrukturi, ki je izjemno zahtevna na tem območju Slovenije, je to seveda še toliko težje. Vsako neurje prinese nove stroške pri vzdrževanju in sanaciji po neurjih, tako da pričakujem, da bomo strpni in z modrimi odločitvami blažili vse te izzive, ki nas čakajo.

Če boste ponovno kandidirali in prejeli nov mandat, kateri trije projekti bodo vaša absolutna prioriteta do leta 2030?

Absolutna prioriteta bodo: dokončna realizacija vodovoda Gajperk in Plački stolp ter sanacija stavbe zadružnega doma v Svečini - tako zunanjosti kot kulturne dvorane. Svečina si to s svojim dobrim delom res zasluži. 

In pa absolutno cestna infrastruktura s sanacijo številnih plazov in most Vajsova graba. Vem, da je to potreba ljudi, ljudje tudi od mene to pričakujejo, in mi se bomo v maksimalni možni meri potrudili, da bomo ta pričakovanja tudi upravičili.