Kmetijsko gozdarski zavod Maribor letos praznuje 130 let delovanja. »Vse se je začelo leta 1894, pravzaprav dve leti prej, ko so se na Dunaju odločili, da bodo na takratni Kmetijski, sadjarski in vinarski šoli v Mariboru ustanovili dodatno postajo. Ta postaja se je imenovala Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja,« pojasnjuje direktorica Irena Leonida Kropf. 

[[image_3_article_71694]]

Najprej je bila vzpostavljena laboratorijska dejavnost, predvsem zaradi takratnih težav vinarjev in vinogradnikov s trsno ušjo. »Zavod je skozi vseh 130 let ohranjal svojo tradicijo, to je pomoč kmetu in prenos znanja,« je še dejala direktorica.

Visok jubilej bodo v sredo v Narodnem domu obeležili s slovesnostjo, katere se bo udeležila tudi predsednica Nataša Pirc Musar. 

KGZ Maribor, najstarejši zavod znotraj sistema Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ima  danes 47 zaposlenih na šestih oddelkih, med katere spada tudi Selekcijsko trsničarsko središče Ivanjkovci in Sadjarski center Maribor. 

Poudarek na trajnostnem kmetijstvu

Po besedah predsednika sveta zavoda Janka Stojkovića je danes velik poudarek dejavnosti na trajnostnem kmetijstvu, tudi spričo podnebnih sprememb, s katerimi se sooča tudi kmetijstvo.

Predsednik mariborske območne enote Venčeslav Senekovič je ob tem opozoril na nizko prehransko samooskrbo v Sloveniji, zato so takšni zavodi s strokovno podporo, ki jo nudijo, še toliko bolj pomembni. Izpostavil je tudi prispevek zavoda k razvoju stroke, tudi na področju visokega šolstva. "Nedvomno gre za velik prispevek tega zavoda k vsestranskemu razvoju kmetijstva v severovzhodni Sloveniji," je dejal.

[[image_2_article_71694]]

Kot je dejala direktorica, so v zadnjih letih pomladili ekipo, s čimer lažje sledijo spremembam in najnovejšim dognanjem na področju kmetijstva. Izvajajo številne raziskovalne projekte ter pomagajo kmetom pri prijavljanju na različne razpise.

21 kmetijskih svetovalcev, med katerimi je več kot polovica specialistov za določeno področje

V okviru javne službe kmetijskega svetovanja deluje 21 kmetijskih svetovalcev, med katerimi je več kot polovica specialistov za določeno področje. Kmetje se na njih obračajo s prošnjami za pomoč ne le pri strogo strokovnih vprašanjih, temveč tudi pri drugih zadevah, kot so na primer preusmeritve ali medgeneracijski prenosi na kmetijah, je povedala njihova vodja Simona Hauptman.

Danes izvajajo predvsem osebno svetovanje, prikaze na terenu, izmenjavo dobrih praks, panožne krožke, ob epidemiji covida-19 so uvedli tudi izobraževanja na daljavo, ki so pri kmetih po besedah Hauptman naletela na zelo dober odziv. Obenem ohranjajo dolgoletno tradicijo posveta Lombergarjevi dnevi, kjer omogočijo tudi predstavitev znanj iz tujine.

Njihovo poslanstvo je bilo in bo tudi naprej strokovno izobraževanje in svetovanje uporabnikom v kmetijski dejavnosti ter prenos najsodobnejših tehnoloških dognanj v prakso na področju kmetijstva, poudarjajo na zavodu.