Evropska unija pripravlja nova pravila, ki bodo določila, kateri izdelki bodo lahko nosili oznako »Made in Europe«. Med državami članicami se medtem poglabljajo razlike glede tega, ali naj bodo ugodnosti namenjene predvsem proizvajalcem iz EU ali tudi podjetjem iz tesno povezanih partnerskih držav.

Razprava je del predloga zakona o pospeševanju industrije, s katerim želi Bruselj evropskim proizvajalcem zagotoviti ugodnejši položaj pri javnih naročilih in dodeljevanju subvencij. Poseben poudarek je na strateških panogah, kot so električna vozila, obnovljivi viri energije in druge nizkoogljične tehnologije.

Cilj je, da bi javna sredstva v večji meri podpirala proizvodnjo v Evropi ter zmanjšala odvisnost od tujih dobaviteljev, zlasti iz Kitajske, poroča Biznis.rs.

Francija za ožjo opredelitev, Nemčija za širši pristop

Osrednje vprašanje je, katere države naj bodo vključene v sistem »Made in Europe«. Medtem ko Francija zagovarja model, ki bi v ospredje postavil vseh 27 članic EU, Nemčija podpira širšo zamisel »Made with Europe« oziroma »Narejeno z Evropo«.

Po nemškem predlogu bi lahko bile v sistem vključene tudi tesno povezane evropske države, kot so Norveška, Islandija, Lihtenštajn in Švica, pa tudi Združeno kraljestvo, poroča Guardian.

Evropska komisija za zdaj išče kompromis med obema pristopoma. Predlog predvideva razmeroma širok začetni seznam držav, ki bi zajemal številne partnerice EU s sporazumi o prosti trgovini ali javnih naročilih. Ob izpolnjevanju določenih pogojev bi bilo mogoče posamezne države pozneje tudi izključiti.

Bruselj tako poskuša najti ravnotežje med zaščito evropske industrije in ohranjanjem mednarodnih dobavnih verig, od katerih so številna evropska podjetja še vedno močno odvisna.

Španijo skrbi konkurenca iz tretjih držav

Različna stališča članic so povezana predvsem z njihovimi gospodarskimi interesi in strukturo industrije.

Španija si prizadeva omejiti možnost, da bi podjetja iz tretjih držav evropske ugodnosti izkoristila s selitvijo proizvodnje v države zunaj EU, denimo v Maroko ali Turčijo. V Madridu se bojijo, da bi lahko kitajski proizvajalci tam odprli tovarne in ob izpolnjevanju prihodnjih pravil pridobili dostop do evropskih subvencij ter javnih naročil.

Obenem ima španska industrija z državami na teh trgih že vzpostavljene tesne proizvodne povezave. Prestroga pravila bi zato lahko vplivala tudi na obstoječe gospodarsko sodelovanje.

Nemčija želi zaščito industrije brez zapiranja trgov

Nemčija ima drugačne prednostne naloge. Njena industrija je tesno vpeta v mednarodne proizvodne in dobavne verige, tudi s Kitajsko, zato v Berlinu opozarjajo, da bi preveč omejevalna pravila lahko otežila oskrbo podjetij in sprožila trgovinske protiukrepe.

To je še posebej pomembno za nemško avtomobilsko industrijo, katere proizvajalci so močno prisotni na kitajskem trgu. Tam se obenem soočajo z vse večjo konkurenco domačih proizvajalcev električnih vozil.

Nemčija zato podpira zmanjševanje strateških odvisnosti, vendar ne želi, da bi se evropska podjetja zaradi novih pravil odrezala od pomembnih mednarodnih partnerjev.

V ospredju tudi položaj Združenega kraljestva

Posebno vprašanje v pogajanjih je vključitev Združenega kraljestva, ki po izstopu iz EU nima enakega položaja kot države članice.

Francija meni, da britanska podjetja ne bi smela samodejno dobiti enake obravnave kot proizvajalci iz EU. Nemčija in nekatere nordijske države pa podpirajo možnost vključitve Združenega kraljestva, če bi bila zagotovljena vzajemnost pri dostopu do trgov in javnih naročil.

V Londonu se bojijo, da bi lahko britanska podjetja ostala brez dostopa do nekaterih evropskih subvencij in javnih naročil, zlasti na področju električnih vozil in čistih tehnologij. Zato si Združeno kraljestvo prizadeva svoj položaj urediti v okviru novega dogovora z EU.

Končna pravila še niso dogovorjena

Opredelitev pojma »Made in Europe« ostaja eno ključnih odprtih vprašanj pri oblikovanju zakona o pospeševanju industrije. O predlogu se morata dogovoriti Svet EU, ki zastopa države članice, in Evropski parlament.

Irska, ki predseduje pogajanjem med državami članicami, si prizadeva, da bi bil dogovor o zakonu dosežen do decembra. Vendar nekatere članice, med njimi Poljska, opozarjajo, da je za dokončne sklepe o vključevanju tretjih držav še prezgodaj.

Od končne opredelitve bo odvisno, katera podjetja bodo lahko upravičena do določenih evropskih spodbud in ugodnejše obravnave pri javnih naročilih. Razprava tako ni pomembna le za zaščito evropskih proizvajalcev, temveč tudi za prihodnjo vlogo EU v svetovnih proizvodnih in trgovinskih verigah.