Čeprav so se v javnosti zvrstile nekatere pozitivne zakonske spremembe, opozorila o nasilju, uničevanju zastav in sovražnih grafitih kažejo na to, da se LGBTQ+ osebe v vsakdanjem življenju še vedno soočajo z diskriminacijo.

O delovanju programa Maribor skozi rožnata očala, izzivih na področju varnosti in sprejemanja LGBTQ+ oseb v lokalnem okolju ter o tem, zakaj Parada ponosa v Mariboru poteka na vsaki dve leti, smo se pogovarjali z Matejem Behinom, soorganizatorjem vsebin v programu Maribor skozi rožnata očala in zunanjim sodelavcem MKC Maribor.

Maribor skozi rožnata očala je edini redni LGBTQ+ program v regiji

Maribor skozi rožnata očala je mladinski program Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor, ki deluje že od leta 2019. Gre za edini redni LGBTQ+ program v regiji, ki pripadnikom omenjene skupnosti nudi različne vire, podporo, informativna gradiva, pogovorne skupine, delavnice, prostor za druženje in razne redne vsebine. "S tem se trudimo vzpostavljati določeno kontinuiteto. Želimo namreč poudariti, da ni samo mesec ponosa čas, ko se osredotočamo na te osebe, saj potrebujejo podporo in prostore skozi vse leto," pojasni sogovornik.

[[image_4_article_89395]]

Med glavne dosežke programa zagotovo spada Parada ponosa, ki se v Mariboru odvija na vsaki dve leti, a to ni edina edina stvar, ki jo počnejo. Organizirajo namreč tudi javne performanse, razstave o kraljicah preobleke, ki so na začetku naletele na ogromno neodobravanja, drag showe, ki so vedno bolj priljubljeni tudi s strani splošne javnosti in, kar se morda ne sliši tako impozantno, vedno bolj priljubljene družabne igre (Queer Hangout), kjer se lahko mladi podružijo v varnem prostoru, igrajo družabne igre ali ustvarjajo.

Parada ponosa se v Mariboru odvija na vsaki dve leti predvsem zaradi kadrovskih, logističnih in finančnih vidikov. "Pomembno je, da damo vire tudi v druge zadeve. Naša želja ni, da bi organizirali samo parado, potem pa preostanek leta nič," doda Behin.

Vrhunec Mavričnega junija bo drag show Vulvariaté

Sogovornik ob tem doda, da bo letošnja rdeča nit Mavričnega junija drag, oziroma kraljice preobleke. Vrhunec Mavričnega junija bo tako 20.6., ko se bo v Kulturnem inkubatorju odvil drag show Vulvariaté.

[[image_5_article_89395]]

Poleg tega pa tudi letos cel mesec poteka akcija "Podpri parado, izobesi zastavo!", ki se je rodila leta 2019 pred prvo mariborsko parado ponosa, zaradi izjemnega odziva pa se je obdržala vse do danes, tudi v letih, ko ni parade. "V letih, ko ni parade, vedno zaženemo to akcijo, da čim več ljudi in organizacij, ki so vidne na področju aktivizma, družbene angažiranosti in mladine, pokažejo podporo skupnosti," pove sogovornik.

Ob tem doda, da opažajo, da vedno več podjetij, organizacij in posameznikov mavrično zastavo izobesi že brez njihovega poziva. "Ena izmed najpomembnejših funkcij tega je, da se LGBTQ+ skupnost normalizira. V Mariboru verjetno ni osebe, ki ne bi poznala Narodnega doma ali kakšne njihove vsebine in na ta način ljudje res pridejo v stik z LGBTQ+ vsebinami in vidijo, da je to samo običajen del življenja. Gre za zgodbo, ki je morda niso vajeni iz svojega vsakdanjega življenja, ampak je nekaj čisto človeškega, s čimer se lahko povežejo na zelo preprost način. Gre za medsebojno bogatenje in to se mi zdi največja vrednost tega, da organizacije, ki jih poznamo, jim zaupamo in jih videvamo, same sodelujejo pri naši akciji," razloži.

"Verjamem, da odmevni primeri, kot je denimo napad na Mariborko, marsikoga odvrnejo od akcije. Je pa dejstvo, da je ravno zaradi tega pomembno, da to vedno znova počnemo. Tukaj lahko z zelo majhnim vložkom, oziroma gesto, naredimo nekaj velikega. Več kot je sodelujočih in več kot je po Mariboru mavričnih zastav, bolj se mreža širi in bolj smo varni ter vidni."

[[image_2_article_89395]]

V Mariboru je v ospredju še vedno aktivizem, na zahodu pa proslava

Behin v nadaljevanju opozori tudi na razlike med praznovanjem meseca ponosa v Sloveniji in v tujini, predvsem na zahodu, kjer je družba veliko bolj odprta, dogodki pa so se zato bolj preusmerili v proslavo in zabavo. Tam se pogosto pojavljajo celo kritike o komercializaciji meseca ponosa. "V državah, kot je Slovenija, oziroma če govorimo prav o Mariboru, pa so te stvari nekoliko manj uveljavljene in ohranjajo močnejšo aktivistično noto," pokomentira in doda, da imata sicer oba vidika svoje mesto, saj gre hkrati za grajenje skupnosti in družbeno-politično boj.

Se pa na lokalni ravni premiki kljub določenim izzivom vseeno dogajajo. Kot pozitivno spremembo Behin izpostavlja vedno večjo odprtost ljudi in podporo lokalnih institucij. "Dejstvo, da vsako leto tudi na mariborski občini visi mavrična zastava, kar bi bilo deset let nazaj nepredstavljivo, je velik dosežek," pravi.

Hkrati pa se zaveda, da se politični prostor s prihodom nove vlade nekoliko spreminja. "Vemo, da se je ideologija v državnem vrhu zamenjala, kar se je videlo že s snemanjem palestinske zastave. Kljub premikom, ki niso najbolj idealni, pa jaz vseeno mislim, da je čisto neodvisno od političnega vrha prostor za solidarnost in odprtost do manjšin," pove. 

[[image_3_article_89395]]

Zakaj je Parada ponosa sploh še potrebna?

Kot organizator LGBTQ+ vsebin in organizator Parade ponosa, nam Behin iz prve roke pove, da je najpogostejše vprašanje, ki ga prejmejo: "Zakaj je Parada ponosa sploh še potrebna, če so dobili vse kaj bi radi? Lahko se poročijo, lahko posvojijo otroka, lahko darujejo kri, zakaj se "šopirijo" po cesti?"

"Dejstvo je, da so v tem vprašanju izpostavljene samo težave, s katerimi se (predvsem) soočajo gej moški. Obstajajo pa recimo tudi trans osebe, ki se soočajo z drugimi oblikami diskriminacije in so tudi znotraj same skupnosti zatirane in postavljene na rob. Napaka je, da se uporabi najbolj vidne članice in člane, ki so dosegli več zmag, in se reče "okej, dosegli ste vse, zdaj pa nehajte in dajte mir"," pojasnil.

"In ja, lahko se poročimo, ampak se bomo naslednji dan v službi počutili varno in svobododno?"

Ob tem doda, da je še vedno ogromno vsakdanje, nevidne diskriminacije, ko si mora LGBTQ+ oseba v glavi preračunavati, če je sploh varno, da se komu odpre ali naj raje pazi kaj govori.

"To je zakoreninjena zadeva in bo še nekaj časa trajalo, da lahko vsi skupaj zadihamo."

[[image_1_article_89395]]

V Mariboru še vedno ogromno stigme, a mladi so vse bolj suvereni

Pomemben korak k sprejemanju pa je, po mnenju sogovornika tudi soočanje s problematiko polarizacije in radikalizacije družbe, na kar so opozorili že z lanskim sloganom parade "Preglasimo sovraštvo". Behin ob tem izpostavlja denimo prisotnost sovražnih grafitov po Mariboru. "V bistvu jih je toliko, da jih sploh več ne opazimo. Težava je, da se ta jezik tako normalizira, da si LGBTQ+ osebe ob prehodu mimo njih mislijo, da je to pač nekaj vsakdanjega. Na takšen način se sovraštvo in nasilje v družbi dejansko normalizirata," opozori.

"Želimo si, da se LGBTQ+  teme v javni zavesti ne pojavljajo samo skozi polarizacijo - ko je nekaj narobe ali ko pride do napada - ampak skozi vse leto, ker je to del našega vsakdana."

Z letošnjim mavričnim junijem pa želijo doseči prav nasprotno, torej normalizacijo in da se te teme v javnosti ne bi pojavljale samo takrat, ko pride do napadov, ampak skozi vse leto. Kljub temu, da je v primerjavi s prestolnico v Mariboru še vedno prisotne veliko stigme in homofobije, sogovornik opaža pozitivne premike pri generacijah, ki prihajajo. "Skupnost se je z leti povečala, ljudje pa se tudi bolj upajo izpostaviti. Mladi imajo dandanes več suverenosti in večji občutek, da so lahko tudi javno pripadniki skupnosti ali jo podpirajo. V primerjavi s prestolnico, je v Mariboru seveda še vedno ogromno stigme, a je le-te bistveno manj, kot pred kakšnimi petnajstimi leti, če recimo primerjam s svojim srednješolskim obdobjem," pove Behin.

"Včasih si mislimo, kako bi bilo dobro, da nam ne bi bilo treba vsako leto znova razlagati osnovnih terminov, po drugi strani pa smo veseli, da sploh imamo možnost vzpostavljati stik z javnostjo in širiti informativne vsebine," zaključi Behin. 

[[image_6_article_89395]]