Ivo Novak, rojen leta 1950, je odraščal ob reki Dravi, ki so jo v takratnih časih uporabljali kar kot naravno kopališče. Danes, ko so bregovi reke videti povsem drugače, se rad spominja dni, ko je več ur preživel v vodi in reko tudi večkrat preplaval.
V pogovoru nam je zaupal, kakšno je bilo pred desetletji življenje ob reki Dravi, kako se je skozi leta spreminjal Lent in zakaj današnja mladina poletje doživlja povsem drugače kot njegova generacija.
Kopanje v Dravi je bilo nekaj povsem običajnega
Kot je uvodoma pojasnil, se je začel v Dravi kopati pri komaj desetih letih, ko so se z družino preselili iz Celja nazaj v Maribor. Ob tem je dodal, da je bilo takrat kopanje v Dravi nekaj povsem običajnega, na obrežju in v vodi se je namreč sončilo in kopalo veliko ljudi.
[[image_1_article_91204]]
Družina Novak, ki je takrat živela v Melju, tik ob reki, je Dravo tretirala skorajda kot podaljšek njihovega dvorišča. Kopali so se sicer predvsem na greenwiški strani, kjer je bil breg bolj položen in primeren za sončenje, medtem ko je bilo na nasprotni strani, pri današnjem Oreškem nabrežju, urejen majhen mestni park s klopmi in češnjami, se spominja sogovornik.
Ivo je reko večkrat preplaval
"Ob reki sem šel do današnje Studenške brvi, ki smo ji mi rekli kar most, tam sem šel v vodo, in sem cikcak, sem in tja, z enega brega na drugi breg, plaval vse do Železniškega mostu," je razložil in se pošalil, da so mu to marsikateri sovrstniki težko verjeli, saj je bila voda takrat še deroča in polna vrtincev.
Kot je pojasnil, so se namreč pod Starim mostom (tudi Glavnim mostom) na Glavnem trgu zaradi posledic bombardiranja v strugi oblikovali globoki lijaki, vrtinčaste jame, ki so veljale za izredno nevarne. Kopalci so se jim izogibali ali pa so si pri plavanju pomagali s pripomočki, ki jih danes le redko povezujemo s plavanjem, z avtomobilskimi zračnicami. "Vzeli smo avtomobilske zračnice, jih napihnili, in se z njimi "vozili" sem pa tja," se pošali Ivo. Voda po njegovih besedah sicer ni bila kristalno čista, a je bila veliko bolj čista kot danes, razen ob deževju, ko je nosila vejevje in nesnago.
"Nismo imeli časa, da bi kadili, ampak smo raje "čofotali" v vodi."
Poleg Drave so Mariborčani in Mariborčanke obiskovali tudi kopališča
[[image_4_article_91204]]
Poleg reke Drave pa je Maribor imel tudi urejena kopališča. Eno izmed njih je stalo tik pred Titovim mostom, to je bilo takratno mestno parno kopališče, kjer si je obiskovalec za plačilo lahko privoščil tuš ali kopel v kadi. Svoje kopališče je imelo tudi podjetje MTT, namenjeno predvsem delavcem, kamor so občasno zahajali tudi mladi z Melja in podjetje TAM. Pristan, danes eno najbolj prepoznavnih mariborskih kopališč, je bil zgrajen šele kasneje. Priljubljen pa je bil seveda tudi vsem najbolj znan Mariborski otok.
Poseben del pogovora je Ivo namenil spominu na staro Melje in Lent, ki sta se od njegovega otroštva konkretno spremenila. Nekoč industrijsko Melje je imelo, kot se spominja sogovornik, svojo vojašnico, klavnico, živilski sejem z živino ter delovišče livarne in podjetja Zlatorog. Tik ob reki pa so stale barake za delavce, ki so izvajali geološke raziskave nabrežja.
[[image_5_article_91204]]
Lent je bil, po besedah sogovornika, v tistih letih zelo živ, ljudje, ki so živeli tik ob Dravi pa so v njej celo prali preproge in perilo. Sogovornik pa je imel na reki takrat prav poseben "status", saj je bil pri le 22 letih lastnik edinega motornega čolna na celotni Dravi. "Ko sem imel prvi motorni čoln sem bil star komaj 22 let. Edini takšen je bil na Dravi," nam je ponosno povedal Ivo. Ob tem je dodal, da se je samo nabrežje spremenilo predvsem po izgradnji tako imenovanih pilotov, betonskih temeljev, s katerimi so utrdili strugo. Danes je Drava prav zaradi tega veliko bolj umirjena, razloži.
[[image_2_article_91204]]
Mladina danes poletje preživlja na drugačen način
Ivo je ob koncu pripomnil, da mladina danes poletje doživlja povsem drugače. Njegova generacija je poletje preživela skoraj izključno ob reki. "Celo poletje smo se kopali. Do septembra smo bili vsak dan v vodi," je pojasnil in dodal, da so se tam tudi družili.
Strahu pred deročo vodo, kot pravi, ni bilo, vsaj ne med mladimi. "Starejši so se sončili, mi mladi pa smo noreli in plavali," je v šali zaključil sogovornik.
[[image_3_article_91204]]
