Kot poroča portal Euronews, gre za pojav, ki mu strokovnjaki za spanje pravijo "učinek prve noči". Pojav so potrdile tudi številne študije, njegove korenine pa naj bi bile evolucijske.

Anna Wick, raziskovalka spanja z Univerze v Freiburgu, pojasnjuje, da gre najverjetneje za prilagoditveni mehanizem, pri katerem možgani v neznanem okolju ostanejo delno "na preži" tudi med spanjem. Ahmad Mayeli, profesor psihiatrije in raziskovalec spanja z Univerze v Pittsburghu, pa pravi, da učinek občuti večina ljudi, tudi tisti, ki se ga sploh ne zavedajo.

V povprečju ljudje v novem okolju spijo od 20 do 30 minut manj

Raziskave so pokazale, da je pri tem bolj aktiven čelni reženj možganov, ki je povezan z najglobljo fazo spanja, kar pomeni, da ljudje ne le manj spijo, temveč spijo tudi manj globoko. Po njegovih besedah gre za podoben mehanizem, kot ga poznamo pri delfinih, kjer je del možganov med spanjem vedno buden. Starost pri tem igra pomembno vlogo. Učinek je najbolj izrazit pri otrocih, mladostnikih in starejših odraslih, medtem ko so ljudje v dvajsetih letih nanj najmanj občutljivi.

Mayeli meni, da so možgani morda "programirani" za previdnost v novih okoljih, saj so bila ta v preteklosti pogosto najbolj nevarna za počitek.

Učinek običajno izzveni že po prvi noči

Lisa Strauss, psihologinja, specializirana za kognitivno-vedenjsko obravnavo motenj spanja, opozarja, da na spanje v novem okolju vpliva tudi vrsta drugih dejavnikov, od samega potovanja, prek motečih elementov v sobi (na primer utripajoča lučka javljalnika dima), do napetosti v odnosih, denimo ob obisku družine, s katero nismo posebej povezani.

Po drugi strani nekateri ljudje prvo noč spijo bolje, če so po napornem dnevu potovanja preprosto izčrpani, ali če jim novo okolje omogoča odklop od vsakdanjega stresa. Tudi tisti, ki imajo težave s spanjem doma, lahko v tujem okolju spijo bolje, saj tega prostora ne povezujejo s slabimi izkušnjami. Strauss opozarja, da so na učinek prve noči še posebej občutljivi tisti, ki so že sicer bolj nagnjeni k tesnobi, pri njih lahko sama skrb, ali bodo sploh zaspali, postane samoizpolnjujoča se prerokba.

Kako si pomagati?

Strauss priporoča osnovna pravila higiene spanja: hoditi spat ob isti uri v hladnem in temnem prostoru, večerna rutina ter izklop zaslonov dovolj časa pred spanjem, še posebej koristno je, če s tem začnemo že dneve ali tedne pred pomembnim potovanjem. Priporoča tudi, da si prostor "prilastimo", da v postelji preživimo nekoliko več časa, beremo ali počnemo kaj drugega umirjujočega in znanega, s seboj pa lahko vzamemo tudi domač predmet, na primer najljubšo blazino ali odejo.

Za tiste, ki so posebej tesnobni, svetuje vizualizacijo varnega, znanega okolja v naravi, na primer priljubljene pohodniške poti ali plaže. Mayeli pravi, da učinek prve noči sicer ni razlog za skrb, saj lahko izgubljeno uro ali dve spanja brez težav nadomestimo. Če pa gre za pomemben dogodek ali sestanek, po njegovem mnenju velja razmisliti o prihodu vsaj en dan prej, da se telo uspe navaditi na novo okolje, še piše Euronews.