V vročih poletnih dneh je klimatska naprava skoraj nepogrešljiva, vendar udobje ni brez stroškov. Delovanje klimatske naprave namreč poveča porabo goriva, pri čemer je vpliv odvisen od zunanje temperature, načina vožnje, velikosti vozila in učinkovitosti klimatskega sistema.

Največ energije klimatska naprava porabi takrat, ko mora ohladiti avtomobil, ki je več ur stal na soncu. Ko se temperatura v potniški kabini ustali, se poraba občutno zmanjša.

Največja poraba je na začetku hlajenja

Po analizi nemškega avtomobilskega kluba ADAC klimatska naprava v začetni fazi hlajenja, ko kompresor deluje z največjo močjo, lahko poveča porabo goriva za do 2,5 do 4 litre na 100 kilometrov.

Gre za kratkotrajno obdobje, ko sistem iz zelo vroče notranjosti odstranjuje nakopičeno toploto. Ko je kabina ohlajena, je dodatna poraba bistveno manjša.

V povprečju znaša:

  • 1 do 2 l/100 km pri mestni vožnji,
  • 0,2 do 0,7 l/100 km na odprti cesti oziroma avtocesti.

Mestna vožnja najbolj obremeni klimatsko napravo

Poraba je praviloma višja v mestu, kjer zaradi pogostega ustavljanja in speljevanja motor deluje manj učinkovito, klimatska naprava pa predstavlja večji delež skupne porabe energije.

Na odprti cesti ali avtocesti je vpliv klimatske naprave na skupno porabo goriva precej manjši.

Zakaj nekateri avtomobili porabijo več kot drugi?

Podobne ugotovitve kot ADAC navaja tudi organizacija SAE International, ki pripravlja tehnične standarde za avtomobilsko industrijo.

Njihova raziskava kaže, da je povečanje porabe odvisno predvsem od:

  • velikosti in učinkovitosti motorja,
  • vrste kompresorja,
  • razmerja med močjo klimatske naprave in močjo motorja.

Prav zato vozniki avtomobilov z manjšimi motorji pogosto opazijo večji padec zmogljivosti ob vklopu klimatske naprave kot lastniki zmogljivejših vozil.

Klimatska naprava sicer velja za enega največjih pomožnih porabnikov energije v avtomobilu in lahko prispeva več kot pet odstotkov letne porabe goriva osebnega vozila.

Kako zmanjšati porabo goriva pri uporabi klime?

Strokovnjaki priporočajo, da pred vklopom klimatske naprave za 30 do 60 sekund odprete okna, da iz avtomobila uide najbolj segret zrak.

Če je notranjost zelo vroča, naj ventilator sprva deluje z največjo hitrostjo. Ko se večina vročega zraka izloči iz kabine, zaprite okna in vključite recirkulacijo zraka, saj bo sistem tako precej hitreje dosegel želeno temperaturo.

Največja hitrost ventilatorja ni vedno najboljša izbira

Pri ročni klimatski napravi je največja hitrost ventilatorja smiselna le v začetni fazi hlajenja. Ko temperatura postane prijetna, je priporočljivo ventilator nastaviti na prvo ali drugo stopnjo.

Višja hitrost namreč ne pomeni hitrejšega hlajenja. Ker zrak pri največjem pretoku skozi uparjalnik potuje hitreje, se lahko celo manj ohladi kot pri nižjih nastavitvah.

Avtomatska klima porabi manj energije

Če ima vozilo avtomatsko klimatsko napravo, strokovnjaki priporočajo uporabo načina Auto.

Sistem samodejno uravnava delovanje kompresorja, hitrost ventilatorja in razporeditev zraka, zato običajno doseže boljše razmerje med udobjem in porabo energije kot ročno upravljanje.

Po testih ADAC sodobni elektronsko krmiljeni kompresorji porabijo manj energije kot starejši sistemi, ki pogosto delujejo z največjo močjo.

Idealna temperatura je med 22 in 24 stopinjami

Veliko voznikov klimatsko napravo nastavi na najnižjo možno temperaturo, vendar strokovnjaki opozarjajo, da to ni najbolj učinkovito.

Najboljše razmerje med udobjem in porabo goriva se običajno doseže pri temperaturi med 22 in 24 °C.

Večja kot je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo, dlje mora kompresor delovati z največjo obremenitvijo, kar pomeni tudi večjo porabo goriva.