Zavarovanje kreditov z zastavo nepremičnin oziroma s hipoteko je najbolj razširjena oblika zavarovanja stanovanjskih kreditov. Hipoteka omogoča daljše obdobje odplačevanja, višji znesek kredita, praviloma lahko na osebni račun kreditojemalca banka nakaže večji delež zneska kredita …
 
Kreditojemalci se morajo zavedati, da hipoteka pomeni zgolj obliko zavarovanja kredita. Tudi tisti, ki kredita ne zavarujejo s hipoteko, ampak z zavarovanjem pri zavarovalnici, morajo kredit v vsakem primeru odplačati. Ob neplačevanju hipotekarnega kredita dolg izterja banka sama, če pa je stanovanjski kredit zavarovan pri zavarovalnici, banko poplača zavarovalnica, ki nato izterja dolg od kreditojemalca.
 
 1. DOBA ODPLAČEVANJA
Čas, v katerem boste odplačali kredit, določa, kako drago boste ta kredit plačali. Čeprav je efektivna obrestna mera (EOM) za kredite z daljšo ročnostjo nižja, je cena kredita z daljšo ročnostjo – torej znesek, ki ga bo kreditojemalec plačal poleg glavnice kredita – bistveno višja. Vzrok je preprost: obresti na glavnico kredita mora kreditojemalec plačati za daljše obdobje.
 2. OBRESTNA MERA
Krediti s spremenljivo obrestno mero so lahko bistveno ugodnejši le na videz. Danes se EOM za hipotekarni stanovanjski kredit z ročnostjo 360 mesecev in spremenljivo obrestno mero giblje pod 4 odstotki, pri fiksni obrestni meri pa EOM sega proti 7 odstotkom. Če bo šestmesečni EURIBOR spet dosegel rekordno višino iz leta 2008, ko je dosegel 5,3 odstotka, lahko obrok kredita s spremenljivo obrestno mero preseže vsoto obroka kredita s fiksno obrestno mero. To pa velja le za kredite, ki so bili najeti na isti dan. Tudi višina fiksne obrestne mere namreč spremlja spremembe višine EURIBOR-ja.
 
Kako do ugodnejše kreditne ponudbe?
Informativni izračun lahko pri NLB pripravijo posebej za vas, glede na vaše poslovanje in ostale pogoje najema kredita. Obrnite se na svojega osebnega svetovalca ali pokličite na 01 477 2000.
3. REŠITVE PRI NEZMOŽNOSTI PLAČEVANJA KREDITA
Izguba službe vpliva na zmožnost odplačevanja kredita. Dobro je preveriti, ali je banka ob izgubi dohodka kreditojemalcu pripravljena omogočiti spremembo kreditne pogodbe oziroma reprogramirati kredit. Banka začasno zamrzne odplačevanje kredita (moratorij) ali zniža višino mesečne obveznosti za odplačevanje kredita, kar pa pomeni podaljšanje ročnosti kredita. O reprogramiranju ali o moratoriju kredita se odloča na podlagi vloge kreditojemalca v vsakem posameznem primeru posebej.
4. CENA INTERKALARNIH OBRESTI
Banka kreditojemalcu zaračunava obresti za vsak dan, od dneva črpanja kredita pa vse do zadnjega dne poplačila kredita. Če kreditojemalec začne kredit črpati na primer desetega v mesecu, odplačevanje kredita pa se začne šele naslednji mesec, mu banka za to obdobje zaračuna tako imenovane interkalarne obresti. Pred podpisom pogodbe je priporočljivo preveriti višino teh obresti, najlažje pa je prilagoditi začetek črpanja kredita začetku odplačevanja in se tako izogniti dodatnim stroškom.

KAJ MORATE NUJNO VPRAŠATI BANČNEGA SVETOVALCA?
Še pred sklenitvijo kreditne pogodbe mora kreditojemalec skupaj z bančnim svetovalcem poiskati odgovore na naslednja vprašanja:
1. Kako dolga je optimalna odplačilna doba kredita glede na trenutne in predvidene prihodke kreditojemalca?
2. Kolikšni so skupni stroški izpolnitve vseh zahtev banke, ki jih mora kreditojemalec plačati (cenitev nepremičnine, strošek notarja in drugi mogoči stroški)?
3. Na kakšen način je banka pripravljena kreditojemalcu pomagati, če bo zaradi nepredvidenih dogodkov začasno nezmožen odplačevati kredit?