Humanitarne razmere v Gazi ostajajo izjemno težke. Skoraj celotno prebivalstvo, okoli 2,1 milijona ljudi, je bilo med vojno vsaj enkrat razseljeno, številni pa danes živijo v začasnih zavetiščih ali med ruševinami svojih nekdanjih domov. Dostop do pitne vode, hrane in zdravstvenih storitev ostaja nezanesljiv, poroča Slo24.si.
Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je število ubitih Palestincev od začetka vojne preseglo 73.000, dejanskega števila žrtev pa zaradi ljudi, ki ostajajo pod ruševinami, in omejenega dostopa do nekaterih območij ni mogoče z gotovostjo določiti. Več kot 43.000 ljudi naj bi utrpelo poškodbe, zaradi katerih bodo potrebovali dolgotrajno rehabilitacijo, medtem ko je zdravstveni sistem močno oslabljen.
Hrana in zdravila postajajo vprašanje preživetja
Pomanjkanje je močno prizadelo tudi dostop do hrane. Po podatkih, ki jih navaja Slo24.si, je polovica gospodinjstev v Gazi v zadnjem mesecu vsaj enkrat popolnoma ostala brez hrane, približno vsaka peta družina pa zaužije le en obrok na dan. Lokalna proizvodnja hrane je medtem skoraj uničena, saj je ostalo nepoškodovanih in dostopnih le okoli 450 hektarjev kmetijskih površin.
V takšnih razmerah se je razširil tudi črni trg osnovnih življenjskih potrebščin. Med blagom, ki po neformalnih kanalih prihaja v Gazo, so zdravila, hrana in solarni paneli, torej stvari, ki za tamkajšnje prebivalstvo niso luksuz, ampak lahko pomenijo razliko med preživetjem in še večjim pomanjkanjem.
Razmere ostajajo napete tudi na Zahodnem bregu, kjer širjenje izraelskih naselbin, rušenje objektov, omejitve gibanja in nasilje dodatno povečujejo negotovost palestinskega prebivalstva.
Kako deluje črni trg v Gazi, kdo z njim služi in kakšne so razmere na Zahodnem bregu? Preberite več na Slo24.si.
