Sredi otoka Cres se skriva naravni pojav, ki bi ga prej pričakovali nekje v notranjosti celine kot ob Jadranskem morju. Vransko jezero je ogromno sladkovodno območje, katerega dno sega več kot 60 metrov pod morsko gladino. Hkrati je eden najpomembnejših virov pitne vode za Cres in Lošinj.

Na prvi pogled bi lahko obiskovalec pomislil, da je jezero namenjeno kopanju, ribolovu ali čolnarjenju. Toda nič od tega ni dovoljeno. Dostop do obale je strogo omejen, saj je Vransko jezero zaščiten vodni vir. Opazovati ga je mogoče predvsem z razglednih točk na okoliških gričih.

Jezero, katerega dno je pod morjem

Vransko jezero meri približno 5,75 kvadratnega kilometra, njegova največja globina pa je okoli 74,5 metra. Gladina leži približno 13 metrov nad morsko gladino, najgloblja točka dna pa okoli 61,5 metra pod njo.

Gre za kriptodepresijo, torej jezero, katerega dno leži pod morsko gladino. Vransko jezero velja za največjo kriptodepresijo na Hrvaškem. V njem naj bi bilo približno 220 milijonov kubičnih metrov sladke vode.

Toda kako je mogoče, da je sredi kraškega otoka toliko sladke vode?

Od kod prihaja voda?

Cres je izrazito kraško območje, kjer voda hitro pronica skozi prepustna tla. Prav zato je obstoj tako velikega sladkovodnega jezera še posebej zanimiv.

Nekoč so celo domnevali, da voda v jezero podzemno prihaja s kopnega. Kasnejše hidrološke raziskave so pokazale, da je glavni vir vode vendarle padavinski. Voda prihaja predvsem iz padavin, ki padejo neposredno na jezero in njegovo porečje.

Jezero nima klasičnih vidnih rek, ki bi se vanj izlivale, niti očitnega površinskega odtoka. Njegov današnji sistem je povezan z geološko preteklostjo območja in spremembami morske gladine po zadnji ledeni dobi.

Pod zemljo se stikata sladka in slana voda. Zaradi manjše gostote sladka voda ostaja nad slano, hidrogeološke razmere pa omogočajo ohranjanje tega ravnovesja.

Če bi gladina jezera zaradi dolgotrajne suše močno upadla, bi se lahko povečalo tveganje za vdor slane vode. Zato njegovo stanje skrbno spremljajo.

Znanost ima razlago, legenda pa svojo zgodbo

Vransko jezero je že stoletja del lokalnega izročila. Ena najbolj znanih legend govori o sestrah Gavan.

Po pripovedi je bila na mestu današnjega jezera nekoč rodovitna dolina. V njej sta živeli dve sestri – ena revna in dobra, druga pa bogata, pohlepna in brez sočutja.

Bogata sestra naj ne bi hotela pomagati niti revnim niti lastni sestri. Nato naj bi območje stresel močan potres, voda pa je preplavila dolino. Grad bogate sestre je izginil pod gladino in nastalo je Vransko jezero.

Legenda pravi, da ostanki gradu še danes ležijo na dnu in da je ob močnem neurju iz globine mogoče slišati zvonjenje.

Za potopljeni grad ni znanstvenih dokazov, vendar se zgodba na Cresu prenaša že generacije.

Kamniti zidovi pričajo o preteklosti

Okoli jezera so vidne tako imenovane ograjice – nekdanji pašniki, obdani s tradicionalnimi kamnitimi gromačami oziroma suhozidi. Ponekod se spuščajo skoraj do gladine.

Pred izgradnjo sodobnega vodovoda je bilo jezero pomemben del vsakdanjega življenja otočanov. Vodo so prevažali v lončenih posodah in lesenih sodih, imenovanih batalunge.

Velika sprememba je prišla po drugi svetovni vojni. Gradnja vodovodnega sistema se je začela leta 1946. Orlec je vodo iz novega sistema dobil leta 1952, Cres leto pozneje. V naslednjih letih se je vodovod razširil še proti jugu otoka in na Lošinj.

Danes je jezero strogo zaščiteno

Vransko jezero je danes osnova oskrbe z vodo na območju Cres-Lošinja. Prav zato so zaščitni ukrepi strogi. Plavanje, ribolov, kampiranje in zadrževanje ob obali niso dovoljeni.

V jezeru pa kljub temu živi sladkovodni svet, med drugim ščuka, klen in linj.

Najbolj nenavadno pri Vranskemu jezeru je morda prav to, da za njegovo skrivnostnost sploh ne potrebujemo legend. Sredi kamnitega jadranskega otoka leži ogromna zaloga sladke vode, njeno dno pa sega več kot 60 metrov pod morsko gladino.

Ko je gladina mirna, se v njej zrcalijo okoliški hribi in nebo. Pod spokojno površino pa se skriva zapleten kraški sistem, ki je za življenje na Cresu in Lošinju ključnega pomena.