Pacientka naj bi v splitski bolnišnici ostala pred vrati, ker je bila po oceni zaposlenih neprimerno oblečena. Z napotnico v rokah je želela urediti termin za pregled, a naj bi ji povedali, da v obleki z naramnicami v bolnišnico ne sme.
»Takšni ne morete noter«
Primer je v javnost prišel prek Dalmatinskega portala, ki je objavil pričevanje svoje bralke. Ta je povedala, da je v bolnišnico prišla z napotnico in želela urediti naročanje na pregled.
»Z napotnico v rokah sem šla do recepcije in iz naprave vzela listek s številko za vrstni red. Ko so me poklicali, sem šla do tja in obvestili so me, da takšna ne morem noter,« je povedala.
Kot je opisala, sprva ni razumela, kaj je narobe. Zaposleni naj bi ji pojasnili, da se v obleki z naramnicami ne more prijaviti na pregled. Termin bi sicer po njenih besedah predvidoma dobila šele prihodnje leto.
»Čudno sem jih pogledala, saj nisem razumela, kaj je narobe. Pojasnili so, da se v obleki z naramnicami ne morem vpisati na pregled,« je dejala Splitčanka.
Pred vrati naj bi ostal tudi pacient v kratkih hlačah
Po poročanju Dalmatinskega portala pacientka ni bila edina, ki naj bi imela težave zaradi pravil oblačenja. Iz bolnišnice naj bi zavrnili tudi moškega v kratkih hlačah.
Na portalu ob tem poudarjajo, da je razumljivo pričakovanje, da se obiskovalci v zdravstvenih ustanovah in drugih institucijah oblečejo dostojno. Vprašanje pa je, kje je meja med primernim hišnim redom in omejevanjem dostopa do zdravstvenih storitev.
Varuhinja: Pravila ne smejo omejevati dostopa do zdravljenja
Primer je komentirala hrvaška varuhinja človekovih pravic Tena Šimonović Einwalter. Po njenem je treba razlikovati med spoštovanjem osnovnih pravil oblačenja in vedenja ter omejevanjem dostopa do zdravstvenih storitev zaradi oblačil, kot sta dolžina rokavov ali hlačnic.
Po njeni oceni je takšna praksa v splitski bolnišnici nesorazmerna in bi lahko ogrozila dostop do zdravstvene oskrbe ter s tem pravico do zdravja.
Varuhinja je preverila tudi, kakšen kodeks oblačenja velja v bolnišnici in kako zaposleni komunicirajo s pacienti. Pri tem je poudarila, da zdravstvenim ustanovam ne odreka pravice do vzdrževanja reda in določanja pravil glede primernega vedenja in oblačenja.
A takšna pravila po njenem mnenju ne smejo biti pretirana.
»Komunikacija, kakršno so pacienti opisali medijem, je povsem nesprejemljiva. Zanjo ni prostora v nobeni javni ustanovi, še posebno ne v občutljivih situacijah, kot je v bolnišnici,« je poudarila ombudsmanka.
»Nekateri zaposleni so nesramni, a tudi pacienti so lahko nasilni«
Ob tem je dodala, da so lahko nekateri zaposleni do pacientov nesramni oziroma neprimerni. Hkrati pa opozarja, da obstajajo tudi pacienti, ki so nesramni in celo nasilni do zdravstvenih delavcev.
Primer tako odpira širše vprašanje o pravilih oblačenja v zdravstvenih ustanovah – predvsem o tem, ali lahko njihovo uveljavljanje vpliva na dostop pacientov do zdravstvenih storitev.
