K razjasnjevanju doslej nepojasnjenih usod vojnih ujetnikov v nacističnih ujetniških taboriščih na mednarodnem in državnem nivoju pomembno prispeva raziskovalec in zgodovinar Univerze Alma Mater Europaea (pod okriljem delovanja v njeni programski skupini Raziskave kulturnih formacij, P6–0278) ter vodja raziskav v Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne (MRC Maribor) doc. dr. Daniel Siter. Na povabilo Nacionalne akademije znanosti Tadžikistan v prestolnici Dušanbe je predstavil rezultate svojih raziskav ter družinam treh tadžikistanskih vojakov po več kot osmih desetletjih prvič omogočil vpogled v usodo njihovih najbližjih.
Uradne aktivnosti so se pričele s slovesnim polaganjem cvetja pred osrednjim spomenikom v Parku zmage nad prestolnico in simboličnim poklonom vsem padlim žrtvam protihitlerjevske koalicije, tudi jugoslovanskim narodnoosvobodilnim silam.
[[image_1_article_90903]]
Raziskave, ki vračajo imena in zgodovinsko resnico
V prostorih Nacionalne akademije znanosti Tadžikistan je dr. Siter izvedel več strokovnih predavanj ter kot avtor slavnostno otvoril in predstavil dokumentarno razstavo, posvečeno prikazu življenjskih zgodb treh tadžikistanskih pripadnikih sovjetske Rdeče armade, zaprtih v nacističnem taborišču za vojne ujetnike v Mariboru (Stalag XVIII D). Ti so se med vojno borili proti nacizmu in nemški vojski, bili zajeti na vzhodni fronti in nato umrli v Stalagu v Mariboru.
Razstava temelji na večletnem arhivskem in terenskem raziskovanju dr. Siterja (Velika Britanija, Švica, Nemčija, Francija, Avstrija, Srbija, Slovenija in Rusija) in predstavlja pomemben prispevek k mednarodnem zgodovinopisju ter ohranjanju zgodovinskega spomina.
[[image_2_article_90903]]
Dokumenti, ki so po desetletjih prinesli odgovore
Eden najpomembnejših trenutkov obiska dr. Siterja v prestolnici Tadžikistana je bila uradna slovesna izročitev dokaznega gradiva (arhivskih in drugih primarnih dokumentov) predsedniku akademije znanosti dr. Kobiljonu Khushvakhtzodeju. Dokumenti razkrivajo žalostne pomnike in okoliščine ujetništva, smrti in pokopa treh tadžikistanskih rojakov v okupirani Sloveniji, katerih družine do danes niso vedele, kaj se je z njimi zgodilo. »Družine do tega trenutka niso vedele, kje, kdaj in zakaj je njihov svojec umrl, niti ali je sploh pokopan. Vedele so le, da ga ni več,« poudarja dr. Siter.
»Za vsakim odkritim dokumentom in vsakim imenom, vrnjenim iz zgodovinske pozabe, stoji človeška usoda, družinski spomin in odgovornost raziskovalcev, da zgodovinska dejstva ostanejo ohranjena,« še argumentira dr. Siter. Sklenjena je bila zaveza k nadaljevanju raziskav ter razkrivanju imen in osebnih zgodb umrlih in povračanjem njihovih izgubljenih identitet.
[[image_3_article_90903]]
Kot govornik se je na akademiji znanosti udeležil tudi okrogle mize. Izvedel je predavanje o pomenu arhivskih dokumentov in arhivskega raziskovanja kot del ohranjanja zgodovinskega spomina. Poudaril je pomen za sedanjost in prihodnost – tudi kot dokazno gradivo pri marsikaterih družbenih procesih ugotavljanja, dokazovanja, razkrivanja in izpodbijanja.
Obisk je predstavljal pomemben korak pri krepitvi mednarodnega akademskega sodelovanja med Slovenijo in Tadžikistanom ter povezovanjem z njihovo najpomembnejšo znanstvenoraziskovalno ustanovo. Prisotnost Univerze Alma Mater Europaea in MRC Maribor v prestolnici Dušanbe potrjuje, da lahko slovenska znanost pomembno prispeva k razumevanju skupne evropske zgodovine in hkrati odpira nova mednarodna partnerstva. Raziskovanje vojnih usod tako ni zgolj preučevanje preteklosti, temveč tudi prispevek k ohranjanju zgodovinskega spomina, mednarodnem dialogu in spoštovanju človekovega dostojanstva. »Aktivnosti v Tadžikistanu in povabilo v Dušanbe so znova pokazali, kako pomembna sta zgodovinopisje in tovrstno raziskovanje,« poudarja dr. Siter in sklene: »Ne le za razumevanje preteklosti, kot pogostoma slišimo.«
[[image_4_article_90903]]
