Potem ko je hrvaški predsednik Zoran Milanović danes najprej poskrbel za presenečenje, ko je za datum parlamentarnih volitev določil sredo, 17. april, je popoldne na novinarski konferenci največje opozicijske stranke SDP sporočil, da bo na volitvah kandidat te stranke za položaj premierja.

Kmalu naj bi odstopil

Milanović je danes sporočil, da bo sodeloval na parlamentarnih volitvah in da bo kandidat za premierja. To pomeni, da bo moral odstopiti s položaja predsednika države. Kot poročajo nekateri hrvaški mediji, ki se sklicujejo na neuradne informacije, naj bi to storil kmalu.

"V življenju vsakega od nas obstajajo trenutki, ko je treba iti iz cone udobja. Ta čas je potrkal na moja vrata v trenutku Turudića," je dejal Milanović. Pri tem je mislil na vladno imenovanje Ivana Turudića za generalnega državnega tožilca, čeprav je ta kot predsednik županijskega sodišča v Zagrebu imel stike z osebama, ki so ju preiskovali zaradi suma korupcije. To je bilo po Milanovićevih besedah namreč vedro, ki je "prelilo greznico vseh nečistoč, ki že leta dušijo našo državo".

"Zbrali bomo večino za vlado narodne rešitve," je še dejal in dodal, da je čas, da osedlajo konje. Obenem je povabil "vse neomadeževane in vrle ljudi" k temu, da se zberejo. Milanović je kot voditelj SDP sicer enkrat že vodil vlado, in sicer med letoma 2011 in 2016.

Kot je na novinarski konferenci napovedal predsednik SDP Peđa Grbin, bo Milanović nosilec liste v prvi volilni enoti. Nosilec liste vladajoče HDZ v prvi volilni enoti, ki obsega severozahodni del zagrebške županije ter del središča in zahoda Zagreba, je predsednik HDZ in aktualni premier Andrej Plenković.

Sodelovanje Milanovića na volitvah bi lahko močno premešalo karte na hrvaškem političnem parketu, saj je ravno aktualni predsednik po anketah javnega mnenja najpopularnejši hrvaški politik

Zadnja raziskava javnega mnenja, ki jo je pred dnevi objavila hrvaška televizija RTL, je sicer pokazala, da ima največjo podporo še vedno HDZ. Zanje bi, če bi bile volitve v začetku marca, glasovalo 26,5 odstotka volivcev. SDP bi prejel 17,9 odstotka glasov, Most 7,9 odstotka, Zmoremo! 7,8 odstotka, Domovinsko gibanje pa 7,7 odstotka.

Plenković prepričan v zmago

Po napovedi Milanovića je hrvaški premier in predsednik vladajoče HDZ danes napovedal zmago svoje stranke. Plenković je napoved Milanovića komentiral kot sijajno. "Slišali smo, da se je Milanović odločil iti na volitve z SDP kot neodvisni, a kljub temu ohraniti funkcijo, pa naj bo, kar bo. Mislim, da je to sijajno," je dejal po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina. "Končno so padle maske. Do danes smo imeli skritega vodjo opozicije, zdaj pa imamo malega preračunljivega predsednika in malega kandidata, ki misli, da ne bo izgubil, kot je izgubil leta 2016. Pokazali bomo Milanoviću, da bo tako on kot SDP tretjič izgubil," je dodal.

Izrazil je tudi mnenje, da se je Milanović za kandidaturo odločil iz paničnega strahu zaradi državnega tožilstva, na čelo katerega so imenovali Ivana Turudića. Tretje politično sporočilo, ki ga Plenković vidi v Milanovićevi kandidaturi, pa je po njegovih besedah "morda tudi poskus, da Hrvaško izvleče iz zahodne skupnosti, iz EU, Nata in partnerstva z ZDA, ter jo pošlje v naročje Rusije".

Številna vprašanja

Njegova napoved odpira številna pravna vprašanja, med njimi to, ali Milanović kot predsednik države lahko kandidira za premierja, in to, kdo bi ga zamenjal, če bi odstopil. Teh vprašanj za hrvaške medije za zdaj niso želeli komentirati ne na državni volilni komisiji ne na ustavnem sodišču. Je pa predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović za hrvaško televizijo N1 povedal, da bodo svoje mnenje izrazili v postopku nadzora ustavnosti in zakonitosti volitev v skladu z zakonodajo.

Profesorica ustavnega prava Sanja Barić pa je v pogovoru za hrvaški portal Index dejala, da je Milanovićeva poteza nezaslišana, katastrofalna in da bi se ustavno sodišče moralo takoj odzvati.

Pojasnila je, da hrvaška ustava in zakoni situacije, kjer bi predsednik države kandidiral za premierja, ne omenjajo izrecno zgolj zato, ker je tako jasna in očitna. "Izhaja iz stališča predsednika Hrvaške in celotnega sklopa ustavnih načel o delitvi oblasti in v tej konkretni situaciji predsednik države ne more kandidirati, dokler ne odstopi," je poudarila.

Parlamentarne volitve na Hrvaškem bodo potekale 17. aprila. Milanoviću, ki je predsednik Hrvaške od februarja 2020, se mandat sicer izteče pred koncem leta, a datum za predsedniške volitve še ni bil določen.

STA