Nad Arktiko se vzpostavlja polarni vrtinec, eden ključnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na zimsko vreme na severni polobli. Trenutno je za ta čas leta nekoliko močnejši od običajnega in dobro organiziran.

A dolgoročni modeli nakazujejo zanimiv scenarij: sredi zime bi lahko polarni vrtinec občutneje oslabel.

Če bi se to zgodilo in bi se hkrati spremenili tudi drugi atmosferski pogoji, bi se lahko zelo hladen arktični zrak pomaknil proti jugu. To odpira vprašanje, ali bi lahko mraz dosegel tudi Evropo.

Za zdaj pa je pomembno opozorilo: ne gre za napoved ekstremne zime, temveč za možen scenarij, ki ga meteorologi spremljajo.

Kaj se trenutno dogaja nad Arktiko?

Po najnovejših podatkih je polarni vrtinec trenutno nekoliko močnejši od povprečja. Nad Arktiko se dobro organizira, v stratosferi pa se z začetkom jeseni nadaljuje proces ohlajanja.

Prav hitro ohlajanje polarnega območja povečuje temperaturno razliko med Arktiko in nižjimi zemljepisnimi širinami. Ob tem se polarni vrtinec krepi, močni zahodni vetrovi pa pomagajo zadrževati zelo hladen zrak v bližini severnega pola.

Toda njegova trenutna moč še ne pove, kakšno bo vreme v Evropi čez nekaj mesecev.

Modeli nakazujejo možnost občutne oslabitve

O možni spremembi piše tudi nemški Bild. Po navedbah časnika meteorologi spremljajo možnost, da bi se polarni vrtinec v nadaljevanju sezone občutneje oslabil ali celo razcepil.

Meteorolog Karsten Brandt za Bild opozarja, da bi lahko ob večji motnji zelo hladen zrak prodrl proti jugu in dosegel tudi Evropo.

Meteorolog Sebastian Wache iz WetterWelta omenja možnost razcepa vrtinca že oktobra, vendar poudarja, da je tak razvoj trenutno zelo negotov.

Bild ob tem navaja oceno, da je možnost zelo hladne oziroma »trde« zime trenutno okoli 20 do 30 odstotkov.

To ni napoved, da bo takšna zima nastopila. Gre za oceno enega od možnih scenarijev.

Januar in februar 2027 bi lahko bila pomembna

Razvoj polarnega vrtinca za zimo 2026/2027 spremlja tudi Severe Weather Europe.

Njihove dolgoročne analize kažejo, da se polarni vrtinec trenutno krepi, nekateri modeli pa nakazujejo možnost njegovega občutnejšega oslabitve okoli sredine zime, predvsem januarja in februarja 2027.

Če bi se tak scenarij uresničil, bi lahko prišlo do sprememb v razporeditvi hladnega zraka na severni polobli.

Vendar med signalom v dolgoročnem modelu in dejanskim vremenom obstaja velika razlika. Modeli lahko nakažejo povečano možnost določenega razvoja, ne morejo pa več mesecev vnaprej zanesljivo napovedati vremena v Sloveniji.

Zakaj je polarni vrtinec tako pomemben?

Polarni vrtinec je obsežen sistem kroženja zraka nad polarnimi območji. Njegov stratosferski del je pozimi povezan z močnimi zahodnimi vetrovi, ki pomagajo zadrževati hladen zrak nad Arktiko.

Ko je vrtinec močan in stabilen, je hladen zrak praviloma bolj omejen na polarno območje.

Ko se močno oslabi ali deformira, pa se lahko razporeditev hladnega zraka spremeni. V določenih vremenskih postavitvah lahko arktični zrak prodre precej južneje.

To je eden od razlogov, zakaj meteorologi pozimi pozorno spremljajo stanje polarnega vrtinca.

Kaj je nenadno stratosfersko segrevanje?

Eden od pojavov, povezanih z večjimi spremembami polarnega vrtinca, je nenadno stratosfersko segrevanje oziroma SSW (Sudden Stratospheric Warming).

Pri njem se stratosfera v razmeroma kratkem času močno segreje, hkrati pa lahko oslabijo močni vetrovi okoli severnega pola. V nekaterih primerih se njihova smer celo spremeni.

Takšne spremembe lahko vplivajo tudi na nižje plasti atmosfere in posledično na vremenske vzorce.

Toda SSW še ne pomeni samodejno snega ali hudega mraza v Sloveniji. Za končni vremenski izid je potrebnih še precej več dejavnikov.

Pomembno je tudi dogajanje nad Atlantikom

Na polarni vrtinec ne vpliva le dogajanje v stratosferi. Pomembni so tudi atmosferski valovi iz nižjih plasti, ki prenašajo energijo navzgor in lahko vrtinec dodatno okrepijo ali ga začnejo motiti.

Za evropsko vreme so nato pomembni še tlačni sistemi, zračni tokovi nad Atlantikom in položaj območij visokega in nizkega zračnega tlaka.

Zato oslabitev polarnega vrtinca sama po sebi še ne pomeni, da bo Evropa dobila arktični mraz.

El Nino dodaja še en dejavnik

Severe Weather Europe spremlja tudi razvoj pojava El Nino v tropskem Tihem oceanu.

Spremembe v tropskem Pacifiku lahko vplivajo na globalno atmosfersko cirkulacijo in velike atmosferske valove. Ti lahko nato vplivajo tudi na dogajanje v stratosferi in polarni vrtinec.

Toda tudi tukaj velja podobno opozorilo: močan El Nino ne pomeni samodejno hladne zime v Evropi.

Končni vremenski razvoj je odvisen od številnih medsebojno povezanih dejavnikov v atmosferi in oceanih.

Bi lahko arktični mraz dosegel Slovenijo?

To je trenutno največje vprašanje, vendar je odgovor še prezgoden.

Tudi če bi polarni vrtinec pozimi občutno oslabel, ni zagotovila, da bi se hladen arktični zrak usmeril prav proti Sloveniji.

Lahko bi ostal severneje ali pa bi se zaradi drugačne razporeditve vremenskih sistemov pomaknil proti drugim delom Evrope.

Zato trenutno ni mogoče zanesljivo napovedati velike zime, dolgotrajnega mraza ali obilnega sneženja v Sloveniji.

Ključni bodo naslednji meseci

Za zdaj je polarni vrtinec dobro organiziran in močnejši od običajnega, vendar dolgoročni modeli nakazujejo možnost njegovega oslabitve sredi zime.

Če bi se vrtinec občutno oslabil in bi se hkrati pojavili še drugi dejavniki, ki podpirajo prodor hladnega zraka proti jugu, bi lahko Evropa doživela izrazitejše zimske epizode.

Ali se bo to zgodilo, bo precej jasneje šele z novimi izračuni in predvsem z napovedmi, ki bodo nastajale bližje morebitnemu dogodku.

Za zdaj torej ni razloga za napovedovanje ekstremne zime – je pa razvoj polarnega vrtinca vsekakor eden od vremenskih dejavnikov, ki jih bo vredno spremljati.