Po skoraj treh desetletjih skupnega ustvarjanja Terrafolk ostaja eden najbolj samosvojih glasbenih fenomenov pri nas. Skupina, ki je s prepletanjem ljudske, klasične, rockovske in svetovne glasbe ustvarila povsem svoj glasbeni izraz, se danes ob 20.30 vrača na Festival Lent. Pred koncertom v razprodanem Sodnem stolpu smo se pogovarjali z violinistom Bojanom Cvetrežnikom in kitaristom Danijelom Černetom - Mistiko, ki pravita, da tudi po vseh teh letih še vedno ne vesta, kaj se bo zgodilo na odru.

»Človek mora nekaj početi sam s sabo«

Kaj ju po toliko letih še vedno žene na oder? »Človek mora nekaj početi v življenju. To je velika dolžnost vsakega človeka in tudi velik izziv – kaj početi sam s sabo. Meni se zdi igranje kar dober odgovor na to vprašanje,« razmišlja Cvetrežnik.

Ob tem poudarja, da skupino povezuje tudi prijateljstvo.

»Z Mistiko sva osebno dobra prijatelja. Tudi ko nismo imeli koncertov, smo se z veseljem družili. To je zagotovo eden od razlogov, da smo še vedno skupaj.«

»Igramo eklektično glasbo – z brda in z dola«

Terrafolk je težko stlačiti v en sam glasbeni predal. Na vprašanje, kako bi opisala svojo glasbo nekomu, ki jih še nikoli ni slišal, Cvetrežnik odgovori z nasmehom.

»Mislim, da smo danes predstavniki enega samega glasbenega žanra – eklektične glasbe.«

Ko ga prosimo, naj izraz pojasni, ga dopolni še internetna definicija, ki jo med intervjujem poiščejo kar na telefonu: eklektična glasba zavestno združuje in prepleta elemente različnih glasbenih tradicij, obdobij in slogov. »To je to. Jaz sem pa to znal povedati z eno besedo,« v smehu pripomni.

Na odru se lahko zgodi karkoli

Humor in improvizacija sta zaščitni znak Terrafolka, zato nas je zanimalo, koliko je pravzaprav načrtovanega. »Sto odstotkov improvizacije,« se pošali Cvetrežnik. Nato resneje doda, da marsikaj nastane povsem spontano. »Pred kratkim sem dirigiral simfonični orkester in nisem vedel, da bom sredi skladbe začel lezti med glasbeniki in se skrivati pod klavirjem. Pa se je zgodilo.« Posebej poudari tudi vlogo Boštjana Gombača. »Ko smo skupaj z Gombačem na odru, se spontane stvari še toliko bolj iskrijo. Ta hipna komunikacija med nami je nekaj posebnega.« Mistika pa dodaja, da improvizacija pogosto pomaga tudi takrat, ko gre kaj narobe.

»Včasih improvizacija skrije to, da se zmotiš.«

Maribor ima za Terrafolk poseben pomen

Lent za člane skupine ni le še eno festivalsko prizorišče. »Lent nosi neko nostalgijo. V Mariboru so se nam dogajale same lepe stvari,« pravi Mistika. Cvetrežnik ob tem spomni tudi na pokojno Brigito Polanec, ki je skupino pogosto vabila k sodelovanju pri različnih projektih. Posebno mesto pa ima tudi Sodni stolp. »Prav tukaj sem Mistiko prvič videl na odru. Takrat smo Sodni stolp preimenovali kar v Usodni stolp,« se spominja Cvetrežnik. Od tega ''usodnega srečanja'' mineva že 27 let.

Kaj lahko občinstvo pričakuje?

Odgovor je pri Terrafolku pričakovano nepričakovan. »Nič,« v en glas odgovorita sogovornika. »Vsak, ki bo kaj pričakoval, bo razočaran,« se pošali Cvetrežnik in ob tem obudi njihov nekdanji slogan z nastopov v Edinburghu:

»You won't get what you expect, but we hope you will like it anyway.«

Vseeno pa razkrije, kaj si sami želijo od večera. »Hočemo se imeti fajn, obuditi kakšne spomine, uživati v muziki in interakciji s publiko,« pravi Mistika.

Cvetrežnik pa zaključi: »Publika naredi polovico koncerta. Mi lahko naredimo samo drugo polovico. Verjamemo v mariborsko publiko in se veselimo tega žlahtnega srečanja z domačim občinstvom.« Po mariborskem koncertu Terrafolk nadaljuje poletno turnejo že v nedeljo z nastopom v Štanjelu, avgusta pa jih čaka še koncert na Gradu Kromberk. Za zdaj pa vse misli ostajajo pri večeru v Sodnem stolpu, kjer bo – če gre verjeti članom skupine – tudi zanje same nekoliko skrivnostno, kaj se bo pravzaprav zgodilo na odru.