Kot je uvodoma pojasnila sogovornica, se je celoten festival skozi leta zelo spreminjal: "Tako kot se spreminja svet, se spreminja tudi naš način dela." Konkretno je pojasnila, da se je z leti recimo zelo izboljšala komunikacija s skupinami. "Včasih smo imeli samo faks pa telefon. Spomnim se recimo ene skupine, ko sem dobila februarja faks, kjer je bilo fonetično napisano: "We will come", potem pa o njih ni bilo ne duha, ne sluha do maja ali junija. Potem pa so prišli, dobesedno z avtobusa na oder. Zdaj pa imamo maile, WhatsApp, Viber, ne vem kaj vse. To je veliko pripomoglo k boljšemu komuniciranju," razloži.

Ob tem doda, da je pa po drugi strani zadnja leta izjemno težko z vizami. "Ravno letos se je zgodilo, da je skupina iz Bocvane, ki je izjemno resna in vsako leto dobi vize za Evropo, mesec dni pred festivalom sporočila, da imajo velike težave. Birokracija tudi na tistem koncu sveta dela svoje, in tako jim je 14 dni pred festivalom, žal, odpadla celotna evropska turneja," nam zaupa.

Vedno večji finančni izzivi

[[image_2_article_89994]]

Pridobivanje skupin z vsega sveta pa poleg birokratskih prinaša tudi vedno večje finančne izzive. "To so izredno drage stvari," je poudarila sogovornica. Na letošnjem Folkartu namreč gostuje preko 200 nastopajočih, kar pomeni ogromen logistični projekt. "Vse te ljudi je treba nahraniti, jim urediti prenočišča ter organizirati prevoze z letali in avtobusi," še doda.

Kljub temu sogovornica po vseh teh letih v tem še vedno vidi izziv. "Ko že na vajah vidiš, kako dobre so skupine, zvečer pa mariborska publika napolni prizorišče, občutiš neizmerno zadovoljstvo. Morda se sliši klišejsko, ampak to je absolutna nagrada za vso garanje," je povedala. Prav to garanje pa se pogosto začne že leta vnaprej. "Če želim dobiti skupine z vsega sveta, se moramo včasih začeti dogovarjati dve ali tri leta prej, saj je treba postaviti celotno evropsko turnejo. Za brazilsko skupino, ki je prišla leta 2023, sem se recimo trudila kar šest let," nam razkrije.

Pri izvedbi mariborskega festivala pa imajo neprecenljivo vlogo predvsem domači folkloristi iz Akademske folklorne skupine Študent, ki v Mariboru delujejo kot "vodiči" za mednarodne skupine. "Ker sami obiskujejo festivale po svetu, natančno vedo, kaj gostujoče skupine potrebujejo. Pripraviti je treba vsako malenkost posebej. Od logistike na odru do tega, kdo ima kakšne alergije. Prav zaradi naših folkloristov se skupine v Mariboru odlično počutijo, to pa se pozneje pozna tudi na vrhunski predstavi na odru," je prepričana.

[[image_3_article_89994]]

Mariborska publika hitro prepozna kakovost

Čeprav je Evropa po mnenju sogovornice polna ogromnih in tradicionalnih festivalov, ima mariborsko občinstvo še vedno poseben čar. "Skozi vsa ta leta ugotavljam, da je mariborska publika izjemno poznavalska in hitro prepozna kakovost. Skupine so navdušene nad odzivom, aplavzi in vzklikanjem. Ko se zvečer vrnemo z nastopov, so vsi še polni tistega vzhičenja," pojasni

"V času festivala Maribor preprosto zaživi"

Letošnji program Folkarta sicer prinaša mešanico kultur iz več različnih celin. "Zelo sem vesela, da nam je letos uspelo pripeljati skupino iz Uzbekistana, iz več kot tisoč let starega mesta Buhara, ki je bilo nekoč središče Svilne poti. To je popolnoma drugačna kultura in odnos do življenja," pove producentka. Poleg Uzbekistana sta letos prvič na festivalu tudi Bolivija in Portoriko, ki sta, kot pove sogovornica, dve skupini z istega kontinenta, a z neverjetno kulturno razliko. V mestu pa je tudi akademska skupina iz Poljske, "stari prijatelji" iz Severne Makedonije in folklorna skupina Kopaonik iz Leposavića. Festival medtem tradicionalno odpirajo in zapirajo domači folkloristi AFS Študent.

Izbiro nastopajočih Alenka Klemenčič sestavlja deloma po lastnih željah in poznanstvih, deloma pa tako, da je program čim bolj pester. "V glavi si sestavim program tako, da skačemo z enega kontinenta na drugega in se vračamo. Pomembno je, da je za gledalce pestro in zanimivo."

"Plastičnih perjanic in umetnih predstav na našem odru ne boste videli, zato skupin revijskega tipa niti ne vabimo."

Nastopajoči in organizatorji pogrešajo plavajoči oder na Dravi

Mariborski Folkart v svetu sicer uživa velik ugled, k temu pa so v preteklosti pripomogli seveda vrhunski pogoji, med katerimi izstopa nekdanji glavni (plavajoči) oder na reki Dravi. Ta je danes, kot pravi sogovornica, "trnova puščica v srcu" ekipe.

"Mariborčani smo dovolili, da tega odra ni več. Včasih se človek vpraša, zakaj"

"Mene boli želodec, dokler ne pridejo vse skupine srečno v Maribor in dokler ne odidejo srečne domov"

[[image_1_article_89994]]

Čeprav je logistika v ozadju festivala očem javnosti skrita, za tem stoji ogromna "mašinerija" celotnega Narodnega doma Maribor - od tehnike in računovodstva do marketinga. "Če eno kolesce zmanjka, se vse zariba. Malo boli, ko kdo čisto brez pomisleka udarja po našem delu, češ da to ni nič takega. Tukaj je ogromno stresa in živcev," prizna producentka.

V več kot treh desetletjih se je pri sogovornici nabralo ogromno spominov, od tistih protokolarnih, ko jo je na kongresu v Mehiki pred vsemi uradno pozdravil dekan tamkajšnje univerze, do tistih bolj dramatičnih. Med slednjimi izstopa izredno zdravstveno stanje, ko je 17-letna mehiška plesalka tako hudo zbolela, da je med obiskom Maribora potrebovala nujno operacijo črevesja. "Na UKC Maribor so naredili vse. Njen oče in prijateljica sta priletela iz Mehike, naši vodiči pa so kasneje zanjo skrbeli še doma. Od tega je že 20 let, pa so še danes v stikih. Z zdravniki in hitro reakcijo smo ji rešili življenje, saj jo je njihov vodja želel peljati naprej na avtobus proti Portugalski, kjer bi lahko med potjo umrla," se spominja.

[[image_4_article_89994]]

Prihodnost festivala ostaja neznana

Ko pogovor nanese na prihodnost Folkarta, Alenka Klemenčič ostaja iskrena: "Ne vem. Jaz ne bom mogla delati večno, zaenkrat pa nimam nobenega naslednika. Dolgo traja, da si človek ustvari bazo stikov po celem svetu, zato bi morala že zdaj nekoga uvajati."

Prihodnost festivala bo, kot meni, močno odvisna od interesa mesta in predanosti tistega, ki bo delo prevzel.

"To delo je tako obsežno in kompleksno, da moraš biti temu 100-odstotno predan, brez misli na osebno korist. Končni izid ti mora biti poslanstvo, tako kot je to celotnemu Narodnemu domu. Po vseh teh letih bi bilo izjemno žalostno za Maribor, če bi se to nehalo, a svet se spreminja."