Stand up Lent letos praznuje 20 let, v katerih se je nabralo obilo smeha, zgodb in nastopov komikov iz Slovenije in tujine. Festival Lent tudi letos ponuja izkušnjo, kjer si lahko obiskovalci ogledajo različne stile in pristope komikov, ki vsak na svoj način razbija monotonost in resnost sveta. O začetkih in razvoju Stand up Lenta smo se pogovarjali s stand up komikom in koproducentom Davidom Gorinškom, ki je spregovoril tudi o trenutnem stanju scene v Sloveniji.

Kako se je vse sploh začelo?

Stand up Lent se je pričel pred 20 leti, ko je idejo v organizacijo dogodkov spremenil Slavko Škvorc, ki to delo na Festivalu Lent opravlja še danes. Na začetku so na odru bila imena kot so nekdanji premier Marjan Šarec in Marko Brecelj, tudi prvim obiskovalcem pa je bil stand up, za razliko od tujine, bolj ali manj novost. 

V teh letih so nekateri na tej sceni ostali, nekateri so izginili, spet drugi pa so pristali v politiki. Podobno kot so komiki orali ledino, je tudi občinstvo postopoma spoznavalo nov žanr komedije. Če so bili na začetku stand up dogodki zastonj, so z leti to postali dogodki, ki se lahko razprodajo zelo hitro.

Posnetke stand upa je bilo težko dobiti

Po besedah Gorinška, je bilo v preteklosti dokaj težko dobiti kvalitetne posnetke stand upa, ki bi lahko služili bodisi kot navdih ali za učenje od drugih. Šele z razvojem platforme YouTube je postala dostopnost boljša, čeprav dobijo stand up komiki največ energije prav od nastopov v živo:

»Te izkušnje v živo - ko si skupaj s tridesetimi ali pa tristo ljudmi v dvorani, v klubu, na nekem zunanjem prizorišču in skupaj švicaš in čutiš vibracije, to je pa neka čisto edinstvena izkušnja. Vse izhaja iz čisto istih pogojev, kot so jih imeli tisti, ki so bili smešni pri tabornem ognju. Pripovedovali so zgodbe, opazovali so življenje, se iz koga ponorčevali. Ko te nekdo res nasmeji, je enako kot da bi te nekdo resetiral. Ko so ljudje spoznavali stand up v živo in začutili, da se množica ljudi smeji eno uro skupaj, to v tebi pusti poseben občutek.«

Pomembno je, da komik ne pove iste šale venomer znova

Pri izboru komikov za Stand up Lent se ne odločajo zgolj na podlagi imena, temveč pridejo v poštev tudi drugi kriteriji. Eden izmed pomembnejših je denimo ta, da prihajajo komiki s svežim materialom, saj lahko publika hitro »zameri, če sliši kako šalo že drugič«.

Gorinšek pojasni, da se prav iz tega razloga potrudijo, da dobijo priložnost komiki, ki lahko občinstvu ponudijo nekaj svežega, torej nove zgodbe, nova opažanja, ter da prinašajo s seboj določeno originalnost.

Pogovorni šov kot letošnja novost

Poleg slovenskih komikov se v okviru Stand Up Lenta predstavljajo tudi tuji gosti. Tako so se v pogovornem večeru na oder usedli Srdjan Jovanović, Sergej Trifunović in Marko Stepanović, ki so vodili interakcijo z občinstvom in predstavili nekaj novega, na odru pa se bo predstavil še Američan iz Dunaja Reginald Bärris, ki je bil izbran predvsem zaradi tega, ker je v zadnjem času objavil precej novega materiala, ki bo zanimiv tudi za slovenske obiskovalce.

Stand up nastop zahteva izkušnje

Pri stand up nastopih je potrebno biti pripravljen na vse. Tako lahko pride tudi do zbadanja s strani občinstva, še posebej če se nastop komika ne posreči, v nekaterih primerih pa se tudi komik lahko ponorčuje iz koga v občinstvu. Gorinšek pojasnjuje, da so slabi nastopi popolnoma normalna stvar, vendar pa se to v veliki meri zgodi mlajšim in neizkušenim komikom.

»Starim mačkom kot so Tin Vodopivec ali pa Perica Jerković, se to skoraj ne zgodi več.« 

Obiskovalci počasi že vedo, kaj pričakovati

Slovenska scena je v zadnjih letih dobila precej prepoznavnosti, s tem pa se je tudi publika navadila na to, kaj pričakovati od stand up nastopa. Na slovenskih ekranih smo lahko v zadnjih letih videli več t.i. »roastov« ter tudi stand up nastopov, kar pomeni, da je žanr dobil na veljavi. Po besedah Gorinška sedaj marsikateri komik stand up nastop že v naprej prilagodi svojemu občinstvu, tako da iz tega nastanejo tematske predstave, na katerih komik da občinstvu to, kar se od njega pričakuje.   

»Stand up se je razvil v smislu komercialnosti. Naredile so se predstave, ki so učinkovite. Na primer ena je samo za starejše, recimo Penziči, ena je samo za ženske, ena je za ljubitelje živali, ena je za nekaj čisto drugega. Je pa to vodilo tudi k temu, da se je na sceni pojavilo kar nekaj novih obrazov. Še deset let nazaj so nekateri komiki nastopali po študentskih klubih, danes pa jih lahko vidimo v Cankarjevem domu.«

Vpliv Amerike je vsekakor prisoten

Večina ljudi pozna stand up predvsem iz ZDA, kjer so najprej v klubih nastopali velikani kot so Jerry Seinfeld, Richard Pryor, Eddie Murphy in še mnogi drugi, ki so kasneje postali tudi priznani filmski igralci. Kot pojasni Gorinšek, je to odvisno predvsem od generacije, saj so mnogi komiki iz našega prostora dobili navdih tudi iz nekdanje Jugoslavije. Ameriški vpliv je tako večji predvsem pri komikih mlajše generacije, ki odraščajo ob nadaljevankah ali posebnih stand up oddajah, ki so dostopne na priljubljenih platformah kot je denimo Netflix.

Kako v prihodnje?

Čeprav se letošnji Festival Lent še vedno odvija, pa že obstajajo tudi načrti za prihodnje leto. Za sedaj so to tihe želje, vendar pa Gorinšek upa, da bi lahko morda že naslednje leto organizirali večji stand up nastop, kjer bi lahko bilo tudi bistveno več obiskovalcev.

Letos so tako že obstajali kontakti za nastop ameriškega komika Marka Normanda, ki velja za enega izmed najbolj zanimivih komikov v Ameriki, vendar pa ni prišlo do dogovora. Kot je pojasnil Gorinšek, gre v takšnem primeru za precejšen finančni zalogaj, poleg tega pa je treba upoštevati še druge dejavnike, ki lahko vplivajo na to, ali bo do nastopa dejansko prišlo.