V EU je danes začel veljati del akta o umetni inteligenci. Med drugim je treba od danes naprej obvezno označevati t. i. globoke ponaredke in ostale vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco. Obstoječi sistemi umetne inteligence imajo čas do 2. decembra, da se prilagodijo novim pravilom.
Kaj velja že danes?
Glavni cilj akta o umetni inteligenci je evropskim državljanom omogočiti, da takoj prepoznajo, ali je spletna vsebina resnična ali lažna.
Akt začenja veljati postopoma. Od danes naprej morajo tako podjetja zagotoviti, da njihovi sistemi umetne inteligence, kot so klepetalni roboti, uporabnikom jasno sporočajo, da gre za umetno inteligenco. Prav tako mora biti slika ali besedilo, ki je bilo ustvarjeno z umetno inteligenco, opremljeno z oznako, ki to navaja.
Generativna umetna inteligenca omogoča ustvarjanje in širjenje lažnih oziroma zavajajočih informacij v izjemnem obsegu, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozoril neimenovani uradnik EU. Ker zaradi umetne inteligence postaja vse težje ločiti med resničnim in umetno ustvarjenim, si pravila EU prizadevajo ohraniti sposobnost državljanov, da zaupajo temu, kar vidijo, slišijo in berejo, je pojasnil.
Lahko še sploh verjamemo posnetkom?
Za EU so še posebej zaskrbljujoči t. i. globoki ponaredki (deepfakes). Gre za besedila, slike, videoposnetke in zvoke, ki so videti pristni, vendar so ustvarjeni ali prirejeni s pomočjo umetne inteligence.
Pravila zadevajo vsebine, ustvarjene v poklicne namene, EU pa vztraja, da posamezniki, ki umetno inteligenco uporabljajo izključno za osebne namene, ne bodo prizadeti.
Sistemi, ki so bili dani na trg pred današnjim dnem, se morajo do 2. decembra prilagoditi novim pravilom, pri čemer veljajo nekatere izjeme za umetniška, ustvarjalna in satirična dela ter čisto fikcijo.
Slovenija med prvimi sprejela zakon za izvajanje akta o umetni inteligenci
V ponedeljek je sicer začel veljati t. i. digitalni omnibus o umetni inteligenci, s katerim se spreminja evropski akt o umetni inteligenci. Namen tega zakonodajnega posega je sprememba nekaterih časovnih okvirjev akta in zmanjševanje administrativnih bremen.
Začetek uporabe določb, ki opredeljujejo pravni okvir za visoko tvegane sisteme umetne inteligence, se z omnibusom tako zamika v leto 2027 oz. 2028.
Pravila za visokotvegane sisteme med drugim na področjih biometrije, kritične infrastrukture, izobraževanja, zaposlovanja ter odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se bodo začela uporabljati 2. decembra 2027. Pravila za visoko tvegane sisteme umetne inteligence, ki so kot izdelki ali deli izdelkov zajeti s področno zakonodajo, pa se bodo po novem začela uporabljati 2. avgusta 2028.
Digitalni omnibus obenem zmanjšuje podvajanje zahtev in poenostavlja nekatere postopke.
Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo so ta teden spomnili, da je Slovenija med prvimi članicami EU sprejela zakon za izvajanje akta o umetni inteligenci. Zakon določa pristojne organe, nadzor in podporne mehanizme za učinkovito izvajanje evropskih pravil ter krepi pravno varnost uporabnikov in razvijalcev umetne inteligence.
STA
