Tim Farčnik je bil na kongresu v Berchtesgadnu danes tudi uradno imenovan za predsednika Mednarodne biatlonske zveze IBU. Imenovanje je bilo formalno, 46-letni Kranjčan je bil namreč edini kandidat za vodenje zveze v obdobju 2026-2030.

Dolgoletni sekretar biatlonskih tekmovanj na Pokljuki in član izvršnega odbora Mednarodne biatlonske zveze bo na vrhu zveze zamenjal 72-letnega Šveda Olleja Dahlina, ki se mu izteka mandat, potem ko je leta 2018 po korupcijski aferi na vrhu Ibuja zamenjal Norvežana Andersa Besseberga.

V biatlonu ima več kot četrt stoletja izkušenj

V biatlonu ima Farčnik več kot četrt stoletja izkušenj. V organizacijo tekmovanj na Rudnem polju je vpet že od najstniških let, uradno pa se je ekipi pridružil med študijem na Ekonomski fakulteti leta 1998.

Kasneje je bil vpet v različne službe v organizaciji svetovnih pokalov in prvenstev, največ na področju trženja, od leta 2020 pa je tudi sekretar Pokljuke in bil glavni operativec na SP v koronskem letu 2021.

A bogate organizacijske in športne izkušnje, tudi sam se še vedno rad poda na smuči in kolo, je med drugim nabiral tudi kot sodelavec ali vodja v projektih, kot so Festival evropske olimpijske mladine na Bledu 2003, vaterpolsko EP v Kranju in Ljubljani 2003, veslaško SP 2011 ter vrsti tekmovanj za svetovni pokal ter mastersov v vaterpolu, veslanju in tudi zimskih športih.

IBU prevzema v zelo dobrem stanju

Biatlon je po aferi iz 2018, zaradi česar je bil Besseberg, ki vztraja, da je nedolžen, obsojen na triletno zaporno kazen, v zelo dobrem stanju.

Njegov predhodnik Dahlin je uvedel številne novosti in Farčniku predaja eno najmočnejših organizacij v zimskem športu. V njegovem mandatu je zveza IBU približala biatlon tudi manjšim državam, še povečala obisk in televizijsko gledanost športa, uvedla finančno podporo nacionalnim zvezam, nove pa so tekme na rolkah in uvod v sezono v Münchnu ter letos tudi novoletna tekma s premiero na Pokljuki. Vse večja je tudi konkurenca za izvedbo tekem.

Manj opazne, a nič manj pomembne so trajnostne rešitve, ki jih biatlon išče za svoja tekmovanja, kar so opazili tudi pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (Mok) in so krovni biatlonski organizaciji zato lani podelili posebno nagrado. Prehod parabiatlona pod okrilje krovne zveze pa je Šved označil za nov mejnik v razvoju tega športa.

Odprto ostaja vprašanje vrnitve ruskih biatloncev

Prostora za razvoj in napredek je še vedno veliko, med drugim je bil Farčnik ob priključitvi vrhu IBU zagovornik poletne serije tekem. A edino res odprto vprašanje ostaja vrnitev ruskih biatloncev v karavano, ki so izključeni vse od leta 2022 in vojaške agresije Rusije na Ukrajino.

»Ves svoj čas, energijo in strast bom usmeril v razvoj biatlona«

"V čast mi je, da sem danes pred vami kot kandidat za predsednika. Biatlon me je navdušil ob prvem obisku svetovnega prvenstva 1996 v Ruhpoldingu. Kasneje sem dolgo delal v organizaciji biatlona in se naučil prisluhniti tekmovalcem, organizacijskim komitejem in federacijam," je svoje izhodišče za predsedniško funkcijo in svoj zamišljeni način opravljanja funkcije na kongresu med drugim predstavil Farčnik.

Zahvalil se je tudi svojemu predhodniku, ki je sponzorjem in navijačem po vseh nepravilnosti vrnil zaupanje v biatlon. "Sam lahko obljubim, da bom ves svoj čas, svojo energijo in strast usmeril v to, da se bo biatlon še naprej razvijal," je še dodal na kongresu na Bavarskem.

Farčnik je bil tokrat edini kandidat

Tokrat je zanimivo, da je Farčnik edini kandidat. V preteklosti je bilo teh vedno več, slovenski ljubitelji biatlona pa se spomnijo tudi kandidature Janeza Vodičarja leta 2006, ko se je na kongresu v Hanti Mansijsku pomeril z dolgoletnim predsednikom Bessebergom (1992-2018), a se takrat ni razpletlo po slovenskih notah.

Za letošnji kongres se je v biatlonskih krogih najavljala tudi kandidatura slovitega norveškega biatlonskega asa Oleja Einarja Bjoerndalna, a se ta v boj ni podal.

STA