Antoine Makoumbou je žogo začel brcati v rodnem Parizu. Zato ni čudno, da se je zasmejal, ko je vratar Ažbe Jug za Maribor24 čakal, da prevede njegov odgovor na vprašanje, kaj ima Maribor, česar Pariz nima. »Pariz je res velik, ampak čeprav je Maribor res manjši, je zato kot velika družina, kjer vsak pozna vsakega. In to mi je zelo všeč,« pravi 23-letni nogometaš s koreninami iz Konga, za katerega tudi igra v članski reprezentanci.

Vzel je Mlakarjevo številko

V Ljudski vrt je prišel poleti. Kot osma okrepitev. Izbral je številko 29, ki jo je pred njim še poleti nosil Jan Mlakar. Z velikim nasmeškom se je predstavil. Prišel je na enoletno posojo z možnostjo odkupa. Tisti vmesni, skoraj hibridni način nogometaševe kariere, ko se ponudi vmesna priložnost. Predvsem minute.

Za sodelovanje v Čarobnem adventu na Maribor24.si odprite trinajsto okno na koledarju in se potegujte na darilo.

Prispel je iz Sežane, kjer je v dresu Tabora kazal dovolj dobre predstave, da si ga je v svoji sredini – in na sredini – zaželel Maribor. »Prestop iz Tabora v Maribor je pokazal, da delam dobro in da se dobro razvijam, za kar sem vesel. Upam, da bom samo še boljši,« je za Maribor24 povedal ravno po koncu jesenskega dela.

Vesel že zaradi družine

Makoumbou je iz Pariza nato odšel k Monacu, kjer je bil štiri leta član akademije. Od tam je odšel k petoligašu Ajaccio B, kjer ni dočakal priložnosti, kar pa ni veljalo za naslednji prestop, ko je odšel k rezervni ekipi nemškega Mainza in odigral sedem tekem v regionalni tretji ligi.

Tako je prispel v Slovenijo, ko je dočakal priložnost pri Taboru. Od tam je šlo nato navzgor, saj je prišel vse do reprezentance Konga, za katerega je doslej zbral pet nastopov. »Zelo sem vesel, da lahko predstavljam svojo državo, iz katere prihaja moja družina,« je povedal za Maribor24 o reprezentanci, ki sicer še nikdar ni igrala na svetovnem prvenstvu, občasno pa je znala šokirati na afriškem pokalu narodov, ki so ga leta 1972 osvojili, leta 2015 pa še drugič igrali v četrtfinalu.

Imel je še nekaj ponudb, ampak…

Zdaj je v Mariboru, kjer je kmalu postal zvesti člen moštva. Na sredini igrišča skrbi za ravnovesje, da vijoličasti ohranjajo stabilnost na poti do primata v slovenskem nogometu. »Imel sem še nekaj drugih ponudb, a sem izbral Maribor, saj verjamem, da pomeni najboljšo izbiro na moji nadaljnji razvojni poti,« je povedal ob prihodu v Ljudski vrt.

Da igra tukaj, ne jemlje niti malo kot korak nazaj. »Francoski nogomet je seveda dosti hitrejši in močnejši, kar je tudi logično. Ampak slovenska liga je dobra za razvijanje, kar mi je všeč in mi ugaja.«

Malo mesto, ki ugaja

Pa tudi nasploh pravi, da se v mestu počuti zelo, zelo dobro. »Malo mesto je, ampak mi zelo ugaja.« In še zanimivost: Makoumbou je proti Mariboru izgubil vse obračune kot član Tabora, ki je predtem predstavljal kar velik zalogaj za vijoličaste. Nasprotno pa je dobil obe tekmi proti matičnemu klubu, saj je Maribor obakrat premagal Tabor.

In še za obuditev spomina, kako ga je opisal športni direktor Marko Šuler poleti ob njegovem prihodu: »Antoine je eden izmed igralcev, ki je bil v prejšnji sezoni med najbolj izstopajočimi posamezniki v ligi, z redko videno lahkotnostjo v igri. Glede na njegov potencial in ob spoznanju, da je bil na radarju številnih klubov, nam je uspel velik met. Verjamemo v fanta in veseli nas, da je prevladal pomen Maribora, saj je pri sklenitvi dogovora imela veliko vlogo tudi njegova želja.«