Ob sobotah, nedeljah in praznikih je v vsej Sloveniji na voljo le devet dežurnih zobozdravstvenih ambulant. Med njimi je tudi Maribor, a dežurstvo traja le do 13. ure. Ministrstvo priznava, da je dostop do pomoči pozneje lahko omejen.
Močan zobobol se lahko pojavi nenadoma in ne izbira ure ali dneva. Če se to zgodi ob koncu tedna ali na praznik, pa so možnosti za obisk dežurnega zobozdravnika v Sloveniji precej omejene. Dežurno zobozdravstveno službo ob sobotah, nedeljah in praznikih trenutno zagotavlja zgolj devet lokacij po državi. Med njimi je tudi Maribor.
V Mariboru, Ljubljani, Celju in Kranju je dežurna služba na voljo med 8. in 13. uro, medtem ko v Kopru, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu deluje med 8. in 12. uro. Kaj pa pacient, ki ga začne zob neznosno boleti šele popoldne, zvečer ali ponoči?
Ministrstvo priznava, da je dostop lahko omejen
Na problem so v poslanskem vprašanju opozorili tudi poslanci. Ministrstvo za zdravje je v odgovoru pojasnilo, da trenutna ureditev sicer omogoča organizirano obravnavo nujnih zobozdravstvenih stanj v določenem delu dneva, vendar ima svoje omejitve.
Dostopnost je lahko po koncu dežurstva, predvsem popoldne, zvečer in ponoči, omejena. Podobno velja za prebivalce, ki živijo daleč od ene izmed devetih lokacij. Ministrstvo trenutno nima dovolj podatkov, da bi lahko zanesljivo ocenilo, ali je dežurna zobozdravstvena pomoč primerljivo dostopna vsem prebivalcem države.
Celovite nacionalne analize, ki bi pokazala, koliko časa oziroma kilometrov morajo prebivalci različnih delov Slovenije prepotovati do najbližje dežurne zobozdravstvene ambulante, namreč še niso izvedli.
Nujna zobozdravstvena pomoč ni namenjena vsakemu zobobolu
Dežurna zobozdravstvena služba je sicer namenjena predvsem stanjem, pri katerih z obravnavo ni mogoče čakati do naslednjega delovnega dne. Mednje sodijo denimo poškodbe, močnejše krvavitve, okužbe in hude stalne bolečine v ustni votlini ali zobeh, kadar bi odlašanje lahko povzročilo resno oziroma nepopravljivo poslabšanje zdravstvenega stanja.
Pri presoji, ali trenutna mreža zadostuje, zato po navedbah ministrstva ni pomembno samo število ambulant. Upoštevati bi bilo treba tudi število pacientov, njihove potovalne čase, vrste nujnih stanj, kadrovske zmogljivosti in možnosti, ki jih imajo pacienti po koncu dežurstva.
Ljubljana je nekoč imela tudi nočnega zobozdravnika
Da potreba po zobozdravstveni pomoči ponoči obstaja, kažejo podatki iz Ljubljane. Tam je do epidemije covida-19 leta 2020 delovala tudi nočna zobozdravstvena ambulanta, ki je sprejemala paciente med 21. in 4. uro. Leta 2019, torej zadnje leto pred njeno ukinitvijo, so v njej zabeležili 3.972 obiskov. To pomeni približno deset pacientov na noč.
Na ministrstvu ob tem opozarjajo, da samo število obiskov še ne pove, koliko pacientov je dejansko potrebovalo nujno medicinsko pomoč in pri koliko bi lahko zdravljenje počakalo do naslednjega dne. Po ukinitvi nočne ambulante prav tako ni bila izvedena celovita analiza, ki bi pokazala, kam so se preusmerili pacienti, ki so prej pomoč iskali ponoči.
Bomo dobili več dežurnih zobozdravnikov?
Za zdaj tega še ni mogoče napovedati. Na ministrstvu pravijo, da bi bila zaveza k razširitvi mreže pred pridobitvijo natančnejših podatkov preuranjena. Prav tako še ni bila pripravljena celovita ocena, koliko kadra in denarja bi zahtevala regionalna oziroma neprekinjena dežurna zobozdravstvena služba.
Vprašanje dostopnosti namerava ministrstvo obravnavati skupaj s financiranjem, kadrovskimi zmogljivostmi in organizacijo mreže zobozdravstva na primarni ravni. Za zdaj tako ostaja ureditev, po kateri je Maribor ena od zgolj devetih lokacij v Sloveniji z dežurnim zobozdravnikom ob dela prostih dnevih, pomoč pa je tam zagotovljena le v dopoldanskem času.
