Za obnovo po poplavah avgusta lani se bodo letos po načrtih v večji meri porabljala sredstva državnega proračuna skupaj s sredstvi iz solidarnostnega sklada EU. V prihodnjih letih pa bodo glavni vir za financiranje obnove sredstva namenskega sklada za obnovo. Vanj se je do konca junija letos steklo dobrih 88 milijonov evrov. Kot je razvidno iz maja potrjenega programa odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi ujme 4. avgusta lani, je bila skupna neposredna škoda ocenjena na tri milijarde evrov, sanacijski program za odpravo posledic za obdobje 2024-2028 pa predvideva, da bo potrebnih 2,33 milijarde evrov.
Letos je v proračunu 1,1 milijarde evrov
V proračunu za letos je za odpravo posledic naravnih nesreč načrtovanih 1,1 milijarde evrov, v prihodnjih letih pa bodo glavni vir za financiranje obnove po lanskih poplavah sredstva sklada za obnovo, ki ga je ustanovila vlada. Do 30. junija je bilo v ta sklad skupno izločenih 88,4 milijona evrov, in sicer 10,8 milijona evrov iz naslova donacij, 0,2 milijona evrov iz naslova solidarnostne sobote in prispevka ter 77,3 milijona evrov iz naslova začasne višje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, so za STA pojasnili na ministrstvu za finance. Ti začasni prihodki v sklad bodo v prihodnje odvisni tudi od gospodarskih gibanj in dobičkonosnosti pri poslovanju podjetij. "Trenutno so ocenjeni na 1,6 milijarde evrov v petih letih," dodajajo na ministrstvu.
Vlada je ob ustanovitvi sklada določila tri začasne namenske vire. Prihodki davka na bilančno vsoto bank bodo predvidoma znašali 450 milijonov evrov, prve dohodke iz tega naslova v sklad pa pričakujejo v letu 2025. Prihodki iz naslova začasnega dviga davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov naj bi znašali 975 milijonov evrov, prilive iz čistega dobička Slovenskega državnega holdinga pa na ministrstvu ocenjujejo na okoli 260 milijonov evrov.
