V zadnjih tednih so se kače že prebudile iz zimskega mirovanja in v teh toplih dneh iščejo sončne predele, kjer lahko uravnavajo telesno temperaturo. Srečanje s kačo na domačem vrtu ali med sprehodom v naravi pri marsikom sproži nelagodje ali strah, čeprav gre za plazilce, ki so praviloma plašni in nenapadalni ter se človeku raje izognejo.

V Sloveniji živi 11 vrst kač, njihova populacija pa kljub zakonskemu varstvu upada. O tem, koliko kač v Sloveniji je strupenih, katere strupenjače imamo v okolici Maribora, po čem jih prepoznamo, od kod izhaja strah pred temi živalmi, kako pravilno ravnamo ob srečanju s kačo .. je odgovarjal biolog in herpetolog Griša Planinc, vodja projekta Kačofon.

Koliko vrst kač živi v Sloveniji?

V Sloveniji živi potencialno 11 domorodnih vrst kač, vendar za dve nimamo potrjenih populacij.

Družina: goži (Colubridae):

• navadni gož (Zamenis longissimus),

• progasti gož (Elaphe quatuorlineata),

• smokulja (Coronella austriaca),

• črnica (Hierophis viridiflavus),

• belica (Hierophis gemonensis),

• mačjeoka kača (Telescopus fallax).

Družina: vodarice (Natricidae):

• belouška (Natrix natrix),

• kobranka (Natrix tessellata).

Družina: gadi (Viperidae):

• modras (Vipera ammodytes),

• navadni gad (Vipera berus),

• laški gad (Vipera aspis).

Koliko od zgoraj omenjenih kač je strupenih? Katera najbolj?

Med strupenjače uvrščamo vse tri iz družine gadov: modras (Vipera ammodytes), navadni gad (Vipera berus), laški gad (Vipera aspis). Strupi različnih vrst imajo različno sestavo in posledično delovanje. Tudi ljudje se na strupe različno odzivamo.

Posledice delovanja strupa pri modrasu so zagotovo med hujšimi. Ker gre za našo največjo strupenjačo, je pogosto tudi količina vbrizganega strupa večja.

Modras ima pri nas tudi največje območje razširjenosti in ga pogosteje najdemo v bližini človeških bivališč. Teste strupenosti (smrtnosti) se ne izvaja na ljudeh, temveč na testnih živalih.

Po čem prepoznamo strupene vrste?

Kače iz družine gadov imajo v primerjavi s tistimi iz družine vodaric in gožev bolj čokato telo, značilne hrbtne vzorce, zenico v obliki pokončne reže (med goži le pri mačjeoki kači).

[[image_1_article_88643]]

Modras (Vipera ammodytes): po sredini vzdolž hrbta poteka enojna temna cik-cak proga na svetlejši podlagi, na konici gobca prifrknjen rožiček. Navadni gad (Vipera berus): po sredini vzdolž hrbta poteka enojna temna cik-cak proga na svetlejši podlagi, razmeroma pogost melanizem (črni osebki), konica gobca zaobljena, brez prifrknjenega rožička. Laški gad (Vipera aspis): hrbtni vzorec tvorijo temnejše prečne proge na svetlejši podlagi, konica gobca rahlo prifrknjena, brez rožička.

Katere nestrupene vrste ljudje najpogosteje zamenjujejo za strupene?

Za strupenjače največkrat zamenjujejo vrste, ki imajo hrbtne vzorce s temnejšimi madeži, takšni sta predvsem smokulja in kobranka. Neredko pa tudi druge.

Katere vrste kač ljudje na območju Maribora najpogosteje opazijo na vrtovih, ob Dravi, v vinogradih ali na Pohorju?

V okolici Maribora živi od strupenjač le modras, človeku nenevarne so: navadni gož, smokulja, kobranka in belouška. Vsaka vrsta ima nekoliko drugačne okoljske zahteve, od tega je tudi odvisno, kje lahko posamezno vrsto srečamo.

Zakaj se kače spomladi pogosteje približajo naseljem, vrtovom in sprehajalnim potem? 

Ne gre za to, da bi se bolj približale naseljem, vrtovom in sprehajalnim potem, ampak da v hladnejšem delu leta prezimujejo in jih ni na spregled. Spomladi pa prilezejo iz prezimovališč in jih v toplejšem delu leta pogosteje srečujemo. Se pravi, ves čas so na nekem območju, le zaznavnost je bistveno drugačna.

Veliko ljudi ob srečanju s kačo občuti strah ali odpor. Od kod izvira ta globoko zakoreninjen odnos do kač?

Strah pred kačami je kombinacija evolucijskega prilagajanja, ki nas varuje pred nevarnostjo, kulturnih predsodkov, ki kače prikazujejo kot hudobne, napadalne živali, nepoznavanja in napačnih informacij. Z znanjem in izkušnjami strah praviloma izvodeni.

Katere napake ljudje najpogosteje naredijo ob srečanju s kačo? Kakšno je pravilno ravnanje?

Ne bi vedel, katere napake naredijo najpogosteje, morda to, da povzročajo hrup in mislijo, da bodo s tem odgnali kačo. Vse domorodne vrste kač pri nas so zavarovane in jih ne smemo nadlegovati, pobijati ali zadrževati v ujetništvu.

Kaj moramo storiti, če pride do ugriza strupene kače?

Strokovnjaki Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo poudarjajo, da moramo najprej poskrbeti za lastno varnost in se umakniti iz dosega kače. Če je mogoče, kačo odženemo, nato pa takoj pokličemo številko 112. Po ugrizu mora zastrupljenec čim bolj mirovati, saj gibanje pospeši širjenje strupa po telesu. Pomembno je tudi, da odstranimo uro, prstane, zapestnice in drug nakit, ker lahko prizadeti ud hitro oteče. Rano je treba očistiti, sterilno obvezati in hladiti z obkladki.

Prevez uda nad ugrizom, križnega reza, izsesavanja strupa in izžiganja rane ne smemo delati.

Poškodovani ud imobiliziramo, pri tem si lahko pomagamo z vejo ali pohodno palico. Ud naj bo nameščen nižje od srca. Po ugrizu je nujen čim hitrejši prevoz v bolnišnico. Če do zastrupitve pride v gorah ali na težko dostopnem območju, lahko pri reševanju pomagajo gorski reševalci s helikopterjem.

[[image_2_article_88643]]

Ali opažate, da je kač v Sloveniji manj kot v preteklosti? Kaj najbolj vpliva na upad njihovih populacij?

Populacijske študije so dolgotrajne in v praksi izvedljive za manjša območja. Ker financiranja za takšne raziskave navadno ni, se pri nas, kolikor mi je znano, ne izvajajo. O številčnosti lahko žal le ugibamo in se zanašamo na občutke. Evropska agencija za okolje ocenjuje, da populacije kač in drugih plazilcev v Evropi znatno in stalno upadajo.

Glavne vzroke ogroženosti predstavljajo izguba, degradacija in drobljenje njihovih naravnih življenjskih prostorov, predvsem kot posledica širjenja intenzivnega kmetijstva in pospešene urbanizacije. Velik pritisk ustvarja tudi razvoj prometne infrastrukture, ki povzroča smrtnost živali na cestah. Med pomembne okoljske dejavnike upada spadata še onesnaževanje s pesticidi in vpliv podnebnih sprememb. Ogrožajo jih tudi krivolov in negativna stališča, ki vodijo v ubijanje teh živali.

Katere mite o kačah bi si najbolj želeli enkrat za vselej ovreči? 

'Letos je veliko kač, ker je vroče poletje.' Kače so ektotermne živali, kar pomeni, da je njihova telesna temperatura odvisna od temperature okolice. V okolju si poskušajo zagotoviti optimalno telesno temperaturo. V toplejšem delu leta navadno tako, da se nastavljajo sončnim žarkom ali se pred njimi umikajo. Toplota jim do neke mere godi, v poletni pripeki pa je direktno sonce tudi za njih prevroče.

Mladiči se večinoma izlegajo šele koncem avgusta in septembra, kar pomeni, da živali, ki jih srečujemo v zdajšnjem času, še ne more biti več (kvečjemu kakšna manj) kot ob koncu preteklega leta in nikakor niso posledica letošnjega vročega poletja, temveč ugodnih (niti ne nujno najbolj vročih) preteklih let.

Kakšno vlogo ima projekt Kačofon pri ozaveščanju javnosti in spremljanju pojavljanja kač v Sloveniji?

Mnogi ljudje imajo neutemeljen strah pred kačami, ki temelji na nepoznavanju, predsodkih in mitih. Izobraževanje pomaga pri zmanjšanju strahu in boljšemu razumevanju vloge kač v naravi ter ozavešča o pomembnosti sobivanja z njimi. Kačofon zainteresiranim nudi pomoč pri identifikaciji vrst na podlagi fotografije in jih vključuje kot aktivne sodelujoče pri zbiranju podatkov o pojavljanju kač po Sloveniji, kar prispeva k boljšemu poznavanju njihove razširjenosti. Obenem ponuja praktične napotke za varno ravnanje ob srečanju s kačami.