Od ruske invazije na Ukrajino je minilo že štiri leta in pol, odtlej pa so v Slovenijo pribežali številni Ukrajinci. Priliv se je v zadnjem obdobju celo povečal. Status začasne zaščite jih ima trenutno okoli 11.500, delovno aktivnih pa jih je okoli 3000, največ v predelovalnih dejavnostih. Izziv ostaja neznanje jezika.

Prihodi Ukrajincev v Slovenijo niso pojenjali

Ruski predsednik Vladimir Putin je invazijo na Ukrajino sprožil 24. februarja 2022, s tem pa se je v Evropi začel najhujši konflikt po drugi svetovni vojni. V Sloveniji je bil le nekaj dni pozneje, 10. marca, aktiviran zakon, ki je prebeglim Ukrajincem omogočil, da pri nas zaprosijo za začasno zaščito.

Kot so za STA sklicujoč se na podatke notranjega ministrstva pojasnili v uradu za oskrbo in integracijo migrantov, je od izbruha vojne do začetka letošnjega avgusta status začasne zaščite pridobilo 13.558 državljanov Ukrajine, 31. julija pa ga je imelo 11.476.

Njihovi prihodi v Slovenijo sicer še niso pojenjali, nasprotno. Tako so samo letos do avgusta vložili 928 vlog za status začasne zaščite. V prvem polletju leta je bilo povprečno vloženih 124 vlog mesečno, leto prej denimo 96, so pojasnili v uradu.

Po prvotnem zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb iz leta 2005, ki je veljal tudi leta 2022, so imele izkaznice začasne zaščite rok veljavnosti, z lansko spremembo tega zakona pa se morebitna podaljšanja statusa administrativno evidentirajo brez izdaje novih izkaznic, tako da te veljajo do prenehanja začasne zaščite na ravni EU. Ta je trenutno v veljavi do 4. marca 2027, kmalu pa je pričakovati formalen sklep o podaljšanju do 4. marca 2028.

Preko začasne zaščite do prostega dostopa do trga dela

Ukrajinski begunci s pridobitvijo statusa začasne zaščite dobijo tudi pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela. Kot so za STA spomnili na Zavodu RS za zaposlovanje, to pomeni, da se lahko zaposlijo brez delovnega dovoljenja oziroma soglasja k enotnemu dovoljenju, pod enakimi pogoji kot slovenski državljani.

Lahko pa v času trajanja začasne zaščite na podlagi zakona o tujcih zaprosijo tudi za dovoljenje za začasno prebivanje oziroma enotno dovoljenje za prebivanje in delo v Sloveniji, pri čemer lahko po zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb v primeru, da jim status začasne zaščite preneha, zaprosijo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za katerikoli namen, ki ga določa zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Sloveniji.

"Čeprav se posamezniki vračajo v Ukrajino ali se selijo v druge države, ni podatkov, ki bi kazali na množično vračanje razseljenih oseb iz Slovenije. Del se je med bivanjem vključil na slovenski trg dela in v izobraževalni sistem, zato se pričakuje, da bodo številni po prenehanju začasne zaščite skušali urediti prebivanje na drugi pravni podlagi, predvsem zaradi zaposlitve ali študija," so ocenili na zavodu za zaposlovanje.

Konec maja je bilo med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije 2974 ukrajinskih državljanov, so za STA pojasnili na Statističnem uradu RS. Konec lanskega leta jih je bilo 2659, konec leta 2023 jih je bilo 2040, konec leta 2021, torej pred invazijo, pa 1307.

V evidenci brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje je bilo medtem junija vpisanih 2028 ukrajinskih državljanov, decembra lani 2027, decembra 2023 pa 639. V prvem polletju letos se jih je iz evidence zaradi zaposlitve odjavilo 429, lani 480, leta 2023 pa 267, je razvidno iz podatkov zavoda.

Težava jezik in priznavanje izobrazbe

Kot so za STA navedli na zavodu, je bilo največ zaposlitev Ukrajincev v Sloveniji lani in letos v predelovalnih dejavnostih, sledijo gostinstvo, zdravstvo in socialno varstvo, trgovina, gradbeništvo, izobraževanje in skladiščenje.

"Slovenski delodajalci razseljene osebe iz Ukrajine praviloma ocenjujejo kot motivirane in zanesljive delavce. Zaposlujejo jih predvsem v dejavnostih, kjer primanjkuje kadra, največja ovira pri zaposlovanju pa ostaja neznanje slovenskega jezika in v nekaterih poklicih tudi priznavanje izobrazbe. Delodajalci poudarjajo, da je pomanjkljivo znanje slovenščine največja prepreka za zaposlitev na delovnih mestih, kjer je veliko stika s strankami ali je potrebno dobro razumevanje varnostnih navodil," so povzeli na zavodu.

Zavod za zaposlovanje Ukrajincem zato ponuja tudi jezikovne in integracijske programe, redno pa potekajo še vključitve v programe aktivne politike zaposlovanja. V zadnjih petih letih jih je bilo skupaj v različne ukrepe vključenih prek 5000, od tega skoraj 80 odstotkov v tečaj slovenščine na različnih ravneh.

Večina že integriranih v slovensko okolje

Prednosti zaposlovanja Ukrajincev so sicer po navedbah zavoda motiviranost, prost dostop, podpora delodajalcem, dobra izobrazba in delovne navade, hitro prilagajanje in enostavna integracija v delovno okolje. "Večina oseb z začasno zaščito in njihovi družinski člani se je že integrirala v slovensko okolje, zaradi česar lahko tudi integracija v delovno okolje poteka bolj enostavno," so sklenili.

STA