Slovenski petnajstletniki so v raziskavi PISA 2025 na vseh treh merjenih področjih – bralni, matematični in naravoslovni pismenosti – dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi. Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je ob predstavitvi rezultatov napovedal celovito reformo sistema vzgoje in izobraževanja.

»To niso samo številke v mednarodnem poročilu. Gre za znanje generacije, ki bo čez nekaj let prevzela odgovornost za slovensko gospodarstvo, znanost, kulturo, zdravstvo, javne institucije in prihodnost naše države,« je dejal Rončević.

10 izhodišč reforme slovenskega sistema vzgoje

Po njegovih besedah rezultati niso obsodba otrok ali učiteljev, temveč opozorilo, da sistem potrebuje spremembe. »Danes napovedujem celovito reformo slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Ne bomo izvedli še ene kozmetične prenove. Prenovili bomo cilje, vsebino, organizacijo in institucionalno podlago sistema,« je napovedal.

1. Znanje naj se vrne v središče šole

Prvo reformno izhodišče je vrnitev znanja v središče izobraževalnega sistema. Minister napoveduje razbremenitev učnih načrtov, ki naj bi bili manj obsežni in bolj osredotočeni na temeljno razumevanje.

»Manj obsežni učni načrti ne pomenijo nižjih standardov. Pomenijo več časa za razumevanje, utrjevanje in uporabo znanja,« je dejal.

Hkrati naj bi učitelji dobili več strokovne avtonomije. Cilj je po ministrovih besedah znova vzpostaviti družbo, ki spoštuje znanje in spodbuja odličnost.

2. Višji standardi pri ocenjevanju

Drugo izhodišče predvideva vrnitev visokih meril pri ocenjevanju znanja. Rončević opozarja, da ocene izgubijo pomen, če najvišje ocene postanejo skoraj samoumevne.

»Ne morejo in ne smejo biti vsi učenci odličnjaki. Če najvišje ocene postanejo pravilo, ocenjevanje izgubi svojo informativno vrednost, odličnost pa svoj pomen,« je poudaril.

Reforma naj bi zajela tudi nacionalno preverjanje znanja in maturo. Ocene naj bi po ministrovih besedah znova predstavljale predvsem pošteno informacijo o dejansko izkazanem znanju, ne pa rezultat pogajanj in pritiskov.

3. Enake možnosti, ne pa prisilna enakost rezultatov

Tretje izhodišče postavlja v ospredje individualni razvoj učenca. Cilj šole naj bi bil optimalen razvoj vsakega otroka, ne pa umetno izenačevanje dosežkov.

Otroci, ki potrebujejo pomoč, naj bi jo dobili, medtem ko naj bi nadarjeni učenci dobili več zahtevnejših nalog in možnost mentorstva.

»Šola ne sme nikogar pustiti zadaj. Prav tako ne sme nikogar zadrževati zaradi nelagodja ob razlikah v dosežkih. Enake možnosti da. Prisilna enakost rezultatov ne,« je dejal minister.

Posebno pozornost želi nameniti prav nadarjenim učencem, ki so po njegovem mnenju v sedanjem sistemu pogosto spregledani.

4. Več delovne etike, vztrajnosti in odgovornosti

Četrta točka reforme posega na področje šolske kulture. Minister želi v šole vrniti večji poudarek na delovni etiki, vztrajnosti in osebni odgovornosti.

»Otroka ne pripravljamo na življenje, če mu sporočamo, da je mogoče uspeti brez dela, discipline in vztrajnosti,« je dejal Rončević.

Po njegovih besedah morajo biti pravice povezane z dolžnostmi, odločitve pa s posledicami. Šola mora zato znova ceniti vestnost, zanesljivost in dobro opravljeno delo.

»Do učenca prijazna šola ne pomeni šole brez pravil, zahtev in odgovornosti,« je poudaril.

5. Več domoljubne in državljanske vzgoje

Peto izhodišče predvideva krepitev domoljubne in državljanske vzgoje. Šola naj bi mlade bolje seznanila s slovenskim jezikom, zgodovino, kulturo, nastankom samostojne države, ustavno ureditvijo in demokratičnimi institucijami.

»Mladi morajo dobro poznati slovenski jezik, zgodovino in kulturo, nastanek samostojne slovenske države, njeno ustavno ureditev ter demokratične institucije,« je povedal.

Minister je ob tem poudaril, da domoljubje po njegovem razumevanju ne pomeni sovraštva do drugih, temveč spoštovanje lastnega naroda, jezika, kulture in države.

»Slovenska šola mora vzgajati samozavestne, razgledane in odgovorne slovenske državljane, ki spoštujejo svojo domovino in prav zato zmorejo spoštovati tudi druge narode in kulture,« je dejal.

6. Šola naj bo ideološko nevtralna in pluralna

Šesto reformno izhodišče predvideva bolj »ideološko nevtralno in intelektualno pluralno« šolo.

»Šola mora učence učiti, kako misliti, in ne kaj misliti,« je dejal Rončević. Po njegovih besedah mora učencem predstaviti različne ideje, teorije, družbene pojave in argumente, ne sme pa jih politično, ideološko ali svetovnonazorsko mobilizirati.

Minister je pri tem dejal, da aktivisti katere koli politične usmeritve po njegovem mnenju nimajo mesta v šoli.

7. Vrnitev avtoritete učitelju

Sedmo izhodišče se osredotoča na položaj učiteljev in ravnateljev. Rončević meni, da brez avtoritete učitelja ni mogoče zagotoviti urejenega pouka, brez urejenega pouka pa ne kakovostnega znanja.

»Avtoriteta ne pomeni samovolje in ne pomeni avtoritarnosti. Pomeni legitimno pravico učitelja, da poučuje, vzdržuje red, zahteva delo in pravično ocenjuje znanje,« je pojasnil.

Napovedal je tudi večjo zaščito učiteljev pred neutemeljenimi pritiski, grožnjami in pravnim nadlegovanjem. Več pristojnosti naj bi dobila tudi šola kot institucija, predvsem ravnatelj in učiteljski zbor.

8. Temeljna pismenost čim prej in razmislek o osemletki

Osmo izhodišče prinaša eno najbolj konkretnih sprememb. Minister želi, da bi otroci temeljne veščine – branje, pisanje in računanje – usvojili pravočasno.

»Branje, pisanje in računanje so temelj vsega nadaljnjega izobraževanja. Otrok, ki teh osnov ne usvoji pravočasno, težave prenaša iz razreda v razred, sistem pa njegov zaostanek pogosto samo evidentira, namesto da bi ga odpravil,« je dejal.

Po njegovih besedah začetno opismenjevanje ne bi bilo več raztegnjeno čez celotno prvo triletje, cilj pa naj bi bil, da se otrok opismeni že v prvem letu šolanja.

Za otroke z razvojnimi posebnostmi, učnimi težavami ali nezadostnim znanjem slovenščine naj bi bila zagotovljena dodatna strokovna pomoč. Za otroke priseljencev minister napoveduje pripravljalne programe z intenzivnim učenjem slovenščine.

Ob tem je napovedal tudi konec devetletne osnovne šole in prehod na »sodobno osemletno osnovno šolo«.

»Dolžina šolanja sama po sebi ni merilo kakovosti. Pomembno je, kaj otrok v tem času dejansko zna in zmore,« je dejal.

9. Temeljnemu znanju dodati znanja za prihodnost

Deveto izhodišče združuje klasično temeljno znanje z vsebinami, ki jih zahteva sodobna družba.

Minister poudarja, da vrnitev k branju, pisanju, računanju, zgodovini in naravoslovju ne pomeni odmika od prihodnosti. Prav nasprotno – trdno temeljno znanje je po njegovem mnenju pogoj za razumevanje sodobne tehnologije in družbe.

V učne načrte naj bi zato sistematično vključili oziroma okrepili računalništvo in informatiko, umetno inteligenco, podatkovno pismenost, medijsko in informacijsko pismenost, kibernetsko varnost, finančno pismenost, podjetništvo in ustvarjalnost.

10. Manj institucionalnih monopolov in lažja pot v učiteljski poklic

Deseto izhodišče posega v organizacijo sistema. Rončević meni, da se pristojnosti različnih javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja pogosto prekrivajo, odgovornost za rezultate pa je razpršena.

Zato napoveduje združitev Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra in Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Velika sprememba je napovedana tudi pri vstopu v učiteljski poklic. Minister želi odpreti vrata strokovnjakom iz drugih področij, ki imajo ustrezno predmetno znanje.

»Cehovstva bo konec,« je napovedal.

Po njegovem predlogu diplomirani matematiki, fiziki, kemiki, računalničarji, inženirji, jezikoslovci in drugi ustrezno usposobljeni strokovnjaki ne bi smeli biti trajno izključeni iz učiteljskega poklica zgolj zato, ker niso končali klasičnega pedagoškega študijskega programa.

Vzpostavljena naj bi bila alternativna pot v učiteljski poklic, pri čemer bi pomembno vlogo imela mikrodokazila.

Minister pričakuje odpor

Rončević pričakuje, da bodo napovedane spremembe sprožile tudi odpor, zlasti v delu pedagoške stroke.

»Pričakujem, da bo napoved reforme naletela na odpor. A ne povsod,« je dejal. Ob tem je kritiziral tako imenovani »pedagoški establišment«, ki mu pripisuje pomemben vpliv na dosedanjo usmeritev slovenskega šolskega sistema.

Po njegovih besedah pa »stroka« ne more biti sinonim za eno fakulteto, en zavod ali eno šolo. V razpravo o reformi želi vključiti različne znanstvene poglede, raziskovalce, psihologe in predvsem učitelje, ki delajo neposredno v razredu.

»Poslušali bomo argumente, ne bomo pa več sprejemali, da se beseda 'stroka' uporablja kot obrambni izid, s katerim se preprečita vsaka resna razprava o rezultatih in vsaka sprememba sistema,« je dejal.

Nekdanji minister zgrožen

Nekdanji minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je na matičnem odboru DZ o zakonodajnem predlogu o brezplačnih vrtcih dejal, da je zgrožen nad izhodišči reforme šolstva, ki jo je danes napovedal minister za izobraževanje Borut Rončevič. Meni, da so ukrepi neresni in ne bodo izboljšali kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema.

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj meni, da je impulzivna reakcija ministra za izobraževanje Boruta Rončevića na slabe rezultate raziskave PISA 2025, ko je napovedal celovito reformo izobraževalnega sistema, najslabše, kar je lahko naredil. "Vse, kar se s tako kompleksnim sistemom počne, mora temeljiti na analizah in tehtnih odločitvah," meni.