Ena pomembnejših sprememb je, da bodo spletne platforme iz tretjih držav, ki evropskim potrošnikom prodajajo blago, po novem obravnavane kot uvozniki.

To pomeni, da bodo morale same poskrbeti za carinske formalnosti in plačilo pripadajočih dajatev. Odgovornost se tako v precejšnji meri prenaša s posameznega kupca na platformo, prek katere je bil nakup opravljen.

Nemški Die Welt poroča, da naj bi novo pristojbino plačevale velike spletne trgovinske platforme, kot so Shein, Temu in AliExpress, in ne neposredno končni potrošniki. Podobno ugotavlja tudi Brussels Times, ki poudarja, da reforma carinske obveznosti prenaša s potrošnikov na neevropske spletne platforme.

Predvidoma dva evra ne pomenita nujno dodatnega stroška ob dostavi

Za evropske kupce je pomembno predvsem vprašanje, kako se bo nova pristojbina poznala pri končni ceni izdelkov.

Potrošnik je namreč po predlagani ureditvi ne bo plačal kot posebnega stroška ob prevzemu paketa. To pa še ne pomeni, da strošek zanj ne bo obstajal.

Spletne platforme ga lahko vključijo v ceno izdelkov ali dostave oziroma ga pokrijejo iz svojih marž. Zato za zdaj ni mogoče z gotovostjo napovedati, ali bodo zaradi nove pristojbine končne cene za evropske kupce višje.

Ključno pa je, da morebitna pristojbina v višini predvidoma okoli dveh evrov ne pomeni nujno še enega računa, ki bi ga moral kupec poravnati ob dostavi paketa.

Nova pristojbina prihaja za že uvedeno carino

Pri tem je treba novo pristojbino ločiti od druge pomembne spremembe, ki je začela veljati 1. julija 2026.

EU je takrat za pošiljke z vrednostjo do 150 evrov odpravila dosedanjo oprostitev carine in uvedla začasno pavšalno carino v višini treh evrov na posamezno kategorijo oziroma tarifno postavko blaga v pošiljki.

Če paket vsebuje več različnih kategorij blaga, se lahko zato tri evre obračuna večkrat. Poenostavljeno povedano: en paket še ne pomeni nujno le ene pavšalne carinske obremenitve.

Od novembra 2026 naj bi se temu sistemu pridružila še posebna pristojbina za obdelavo.

EU želi omejiti prednost velikih spletnih platform

V ozadju sprememb je predvsem izjemna rast spletnega nakupovanja iz tretjih držav. Evropska unija želi z reformo izboljšati nadzor nad blagom, ki prihaja na njen trg, zagotoviti doslednejše spoštovanje evropskih pravil ter zmanjšati konkurenčno prednost velikih neevropskih spletnih platform.

Reforma zato prinaša pomemben premik v načinu obravnave spletnih nakupov.

Namesto da bi bil evropski potrošnik tisti, ki mora pri uvozu urejati carinske obveznosti, bo večji del odgovornosti prevzela platforma, prek katere je bil nakup opravljen.

Za kupce bo zato pomembno predvsem to, kako bodo platforme nove stroške vključile v svoje poslovanje. Ali se bo reforma na koncu odrazila v višjih cenah izdelkov in dostave, bo jasno šele, ko bodo znani vsi podrobni izvedbeni elementi novega sistema.