Kot opozarja portal Varni na internetu, prevaranti prejemnike z lažnim sporočilom obvestijo, da naj bi bili upravičeni do vračila sredstev, nato pa jih prek povezave usmerijo na ponarejeno spletno stran. Tam od njih zahtevajo vpis podatkov, ki jih goljufi lahko kasneje zlorabijo za finančno oškodovanje.
"Phishing" oziroma "ribarjenje" za podatki je sicer oblika spletne prevare, pri kateri napadalci žrtve z različnimi izgovori prepričajo, da jim posredujejo občutljive podatke. Najpogosteje gre za gesla, podatke kreditnih kartic, dostop do spletnih bank ali drugih spletnih storitev.
Kaj lahko storite, če prejmete sumljivo sporočilo?
Prej omenjeni portal opozarja, da uporabniki ne smejo klikati povezav v nepričakovanih sporočilih, tudi če je videti, kot da jih je poslala znana institucija. Banke, državne ustanove in ponudniki storitev praviloma ne zahtevajo vnosa podatkov kartice prek povezav v SMS-sporočilih ali elektronski pošti.
Če je kdo svoje podatke že vpisal na lažni strani, naj nemudoma kontaktira svojo banko, zamenja ogrožena gesla in preveri varnostne nastavitve svojih računov. Sumljiva sporočila lahko uporabniki posredujejo tudi nacionalnemu odzivnemu centru za kibernetsko varnost SI-CERT
