Vodo pijemo vsak dan, z njo kuhamo in si umivamo zobe, redko pa pomislimo, kaj vse lahko vsebuje. Čeprav slovenska pitna voda velja za eno kakovostnejših v Evropi, se vse pogosteje pojavlja vprašanje prisotnosti mikroplastike, drobnih plastičnih delcev, ki jih s prostim očesom ne vidimo, poroča Slo24.
Dolgoročni učinki mikroplastike še niso znani
Mikroplastika, plastični delci manjši od petih milimetrov, nastaja pri razgradnji večjih plastičnih izdelkov ali pa je že izdelana v tako majhni velikosti. Danes jo najdemo skoraj povsod, tudi v rekah, morjih, tleh, hrani in pitni vodi. Znanstveniki njeno prisotnost potrjujejo, vendar dokončnega odgovora o vplivu na zdravje ljudi še nimajo.
Na Inštitutu za nutricionistiko pojasnjujejo, da dolgoročni učinki mikroplastike še niso znani, saj raziskave še potekajo, znano pa je, da se akumulira v naših tkivih in tkivih vseh ostalih živih organizmov.
"Zaenkrat vemo le, da je mikroplastika izjemno škodljiva za morske organizme, a uporaba plastičnih materialov kljub temu še zmeraj narašča," so pojasnili. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 2019 ugotovila, da trenutno razpoložljivi podatki ne kažejo, da bi ravni mikroplastike v pitni vodi predstavljale pomembno tveganje za zdravje ljudi. Kljub temu opozarja, da o najmanjših delcih, predvsem nanoplastiki, še vedno vemo premalo. Večji delci se večinoma izločijo iz telesa, medtem ko vpliv najmanjših ostaja predmet raziskav.
Količina plastike v okolju narašča
V Sloveniji kakovost pitne vode redno spremljajo pristojne institucije. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) poudarja, da je pitna voda pri nas praviloma varna, največja tveganja pa še vedno predstavljajo mikrobiološka onesnaženja, ne mikroplastika. Ta za zdaj v Sloveniji še ni med standardnimi kazalniki, ki bi jih pri vsakem nadzoru pitne vode rutinsko preverjali tako kot na primer bakterije, nitrate ali pesticide, saj znanstveniki še niso povsem poenotili metod za merjenje teh izredno majhnih delcev.
Strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da količina plastike v okolju narašča.
Mikroplastika je opozorilo, da posledice množične uporabe plastike prihajajo tudi v okolja, za katera smo nekoč menili, da so pred onesnaženjem zaščitena. Čeprav posameznik ne more rešiti tega problema, pa lahko vpliva na količino plastike, ki prihaja v okolje. To lahko storimo že s preprostimi dejanji, na primer, ne kupujemo ustekleničene vode, ne uporabljamo plastičnega pribora in krožnikov ter plastične vrečke zamenjamo z vrečkami iz platna ali papirja, še piše Slo24.
