Navadni octovec (Rhus) je v zadnjih desetletjih postal priljubljena okrasna rastlina v slovenskih vrtovih, predvsem zaradi izrazitih rdečih storžastih soplodij in intenzivnih jesenskih barv listja. A prav te lastnosti so razlog, da se rastlina hitro širi tudi izven nadzorovanih vrtnih površin.
Kot pojasnjuje Borut Ambrožič iz Hortikulturnega društva Maribor, gre za vrsto, ki je v določenih okoljih lahko problematična.
»Octovec je sicer vizualno izjemno privlačna rastlina, vendar ima zelo agresiven način razraščanja, kar v naravi povzroča težave,« poudarja Ambrožič.
Invazivna tujerodna vrsta
Stroka navadni octovec uvršča med potencialno invazivne tujerodne rastline, ki lahko negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost. Širi se predvsem z močnim koreninskim sistemom in vegetativnimi poganjki, ki hitro kolonizirajo okolico matične rastline.
»Zelo pomembno je, da se zavedamo, da se octovec ne širi le s semeni, ampak predvsem s podzemnimi poganjki, ki jih je težko nadzorovati,« opozarja Ambrožič.
Na portalu državne uprave (gov.si) je zapisano tudi priporočilo, da naj lastniki zemljišč invazivne tujerodne rastline odgovorno odstranjujejo in preprečujejo njihovo širjenje.
Lep, a razširjen po vrtovih
Octovec je listopadno drevo ali grm iz družine rujevk, ki lahko zraste do približno šest metrov višine. Znamenita rdeča storžasta soplodja se pojavijo na ženskih rastlinah in ostanejo na vejah dolgo časa, kar rastlini daje značilen videz skozi večji del leta.
»Marsikdo sploh ne ve, da gre za dvodomno rastlino in da rdeče strukture nastajajo le na ženskih primerkih,« dodaja Ambrožič.
Rastlina je izvorno iz Severne Amerike, v Sloveniji pa je bila prvič zabeležena v 80. letih prejšnjega stoletja.
[[image_1_article_90110]]
Kljub opozorilom stroke se octovec ponekod uporablja tudi v zanimivih kulinaričnih pripravkih. Iz mladih storžev je mogoče pripraviti kiselkast napitek, ki spominja na limonado. Za pripravo se storž namoči v vodi, kjer odda značilno kislino in ustvari rožnato obarvan napitek. Nekateri mu dodajo med ali sladkor.
Odstranjevanje zahtevno in dolgotrajno
Ker se octovec razmnožuje tudi vegetativno, je njegovo odstranjevanje zahtevno. Najpogosteje se priporoča izkopavanje ali postopno odstranjevanje z obročkanjem, kjer se prekine dotok sokov v rastlini.
»Pri odstranjevanju je ključna vztrajnost, saj se rastlina zelo hitro obnovi iz koreninskih poganjkov,« opozarja Ambrožič.
V številnih občinah so sicer organizirani zbirni centri za odlaganje invazivnih rastlin, kar naj bi preprečilo njihovo nadaljnje širjenje v naravi. Strokovnjaki opozarjajo tudi na previdnost pri obrezovanju, saj lahko rastlinski sok pri občutljivih ljudeh povzroči draženje kože. Zato se odsvetuje odlaganje rastlinskih ostankov v naravo ali med biološke odpadke brez ustrezne obdelave. Octovec tako ostaja rastlina dveh obrazov: estetsko privlačna na vrtu, a potencialno problematična v naravnem okolju.
