V EU bodo 30. avgusta začela veljati enotna pravila za zaščito dobrobiti psov in mačk. Urejajo vzrejo, namestitev, prodajo, oddajo, uvoz in sledljivost. Po novem bodo v EU prepovedane živalim škodljive prakse, kot je krajšanje repov in uhljev, zaostrili naj bi tudi ukrepe proti nezakoniti trgovini s psi in mačkami. Uvajanje pravil bo postopno.
Potrebnih je bilo več pravil
Potrebo po skupnih pravilih in ureditvi razmer jasno kažejo podatki o številu hišnih ljubljenčkov v EU, so v objavi na svojih spletnih straneh ta teden poudarili v Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
"Po podatkih Evropske komisije iz leta 2023 ima skoraj polovica državljanov EU psa ali mačko, skupno je v EU več kot 73 milijonov psov in 84 milijonov mačk. Trgovina z njimi je vredna 1,3 milijarde evrov letno, 60 odstotkov lastnikov pa ljubljenčke kupi prek spleta. Po nekaterih ocenah je nezakonita trgovina z živalmi v EU na tretjem mestu najbolj dobičkonosnih nezakonitih aktivnosti," so navedli.
Poseben poudarek je namenjen odgovorni vzreji
Nova pravila po njihovih pojasnilih določajo minimalne standarde za osebe ali subjekte, ki se poklicno ali organizirano ukvarjajo z vzrejo, prodajo, namestitvijo oziroma oskrbo psov in mačk. Zagotavljati bodo morali ustrezne pogoje nastanitve, prehrane, oskrbe, zdravstvenega varstva in ravnanja z živalmi.
Poseben poudarek je namenjen odgovorni vzreji, preprečevanju parjenja v ožjem sorodstvu in prepovedi vzreje živali z izrazitimi telesnimi značilnostmi (pasme psov z izrazito kratkimi gobci, pasme psov z izrazito nagubano kožo in podobno), ki povzročajo pomembna tveganja za njihovo zdravje in dobrobit.
Kaj vse prepoveduje uredba?
Po novem bodo v EU prepovedane škodljive prakse, kot je pohabljanje živali brez veterinarsko utemeljenih razlogov (krajšanje repov in uhljev), in druga ravnanja, ki jim povzročajo nepotrebno trpljenje. Uredba prepoveduje uporabo pripomočkov, kot je ovratnica z bodicami, in privezovanje živali na predmete. Vključuje tudi zahteve glede odgovornega ravnanja z živalmi pri prodaji ali oddaji.
Pomemben cilj novih pravil je vzpostaviti večjo preglednost glede izvora živali. Psi in mačke bodo morali biti označeni z mikročipom in vpisani v nacionalne zbirke podatkov (v Sloveniji je to centralni register hišnih živali), ki bodo medsebojno povezljive. Takšna ureditev bo pristojnim organom omogočila učinkovitejši nadzor nad vzrejo in trgovino, kupcem pa lažje preverjanje izvora živali.
Prav tako bodo morali biti pred vstopom ali uvozom v EU opremljeni z mikročipom in nato registrirani v nacionalni podatkovni bazi psi in mačke iz tretjih držav. S tem nova uredba odpravlja zakonske vrzeli, ki so omogočale prikrito trgovino pod krinko nekomercialnih premikov hišnih živali iz tretjih držav v EU.
Štiri leta časa za prilagoditev
Uvajanje novih pravil bo postopno s prehodnimi obdobji, kar naj bi pristojnim organom, rejcem, zavetiščem in drugim zavezancem omogočilo pripravo na nove obveznosti.
Z začetkom veljavnosti zakonodaje bodo imeli prodajalci, vzreditelji in zavetišča na voljo štiri leta za pripravo na obveznost glede označitve in registracije. Za lastnike psov in mačk, ki živali ne prodajajo, pa se bodo obveznosti začele uporabljati 10 oziroma 15 let po začetku veljavnosti.
V Sloveniji sicer obvezno označevanje psov velja od leta 2003, obvezno označevanje mačk, uvedeno lani z novelo zakona o zaščiti živali, pa bo začelo veljati 1. januarja 2027, piše STA.
