V predlogu sprememb zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, o katerem bo DZ odločal na sredini izredni seji, so zdaj tri pomembne novosti, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.

Kot prvo novost je omenil možnost predplačila prizadetim občinam za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov do višine 40 odstotkov predhodno ocenjene škode, in ne le 20 odstotkov, kot so predvidevali doslej. Temu bo glede na objavljeni predlog zakona sledil ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč.

Objavljeni predlog uvaja tudi možnost povračila škode v kmetijstvu oz. širi obseg upravičenosti za škodo, za katero je mogoče prejeti državno subvencijo za zavarovalno premijo in uveljaviti izplačilo škode za 100-odstotno poškodovanost kmetijskih kultur po načelu de minimis. Ko gre za odpravo posledic škode v kmetijstvu, so predlog novele danes na vladi po Brežanovih besedah uskladili s priporočili Evropske komisije.

Financiran izredni dopust prostovoljcev

Izpostavil je še dve pomembni dopolnili, in sicer državno financiranje sedemdnevnega izrednega dopusta prostovoljcem, ki pomagajo na prizadetih območjih, hkrati pa bo država prizadetim podjetjem financirala ukrep čakanja na delo.

Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da so institut višje sile pripeljali v gospodarstvo, kmetijstvo in ribogojništvo in da bo država vsem zaposlenim, ki zaradi višje sile ne bodo mogli priti v službo, izplačala 80 odstotkov plače. Prav tolikšno nadomestilo bo pripadalo tudi zaposlenim v posredno prizadetih podjetjih, denimo dobaviteljskih, ki bodo stala zaradi težav neposredno prizadetih.

Srečanje Goloba s predstavniki treh občinskih združenj

Predstavniki Združenja občin Slovenije so se sestali z državnim vrhom, tudi premierjem Golobom. Govorili so o razmerah na terenu in potrebah občin v spopadanju s posledicami ujme. Županom je Golob na novinarski konferenci izrekel zahvalo za dosedanje delo in odziv na poplave, s sestankom pa so jih po njegovih besedah želeli seznaniti z vladnimi aktivnostmi in obenem pridobiti najbolj relevantne informacije s terena.

Župan v ujmi prizadetega Slovenj Gradca Tilen Klugler je pozdravil današnji sestanek z Golobom in ministrsko ekipo, na katerem so predstavniki občin predstavili konkretne predloge, želje in potrebe s terena. “Če bo vlada in država prisluhnila nam, ki smo bili na terenu 24 ur, bo sanacija veliko lažja,” je poudaril in se zahvalil tudi za nepretrgano komunikacijo v minulih dneh.

Po Golobovih pojasnilih so si izmenjali tudi poglede, kaj naj bodo naslednji koraki, da se na nacionalni ravni kar najbolje spopademo s posledicami vremenske katastrofe.

Po Kluglerjevih besedah je vlada sprejela njihove pobude, zato verjame, da bodo s skupnimi močmi in komunikacijo nastale posledice uspešno sanirali, tudi na Koroškem, ki je utrpela največjo škodo. Ob tem je pozval prebivalce Koroške k strpnosti, saj vsega ne bo mogoče rešiti čez noč.

Spomnil je še, da so v Slovenj Gradcu vzpostavili zračni most za oskrbo z območji, ki so odrezana od sveta, in na obljubo infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek, da bo na najbolj prizadetih območjih država pomagala tudi s potrebno mehanizacijo. Kot je še dodal, bodo namreč ta območja brez državne pomoči, tudi v obliki mehanizacije, še dolgo odrezana od sveta. “Tu se vidi, kako bo tretja razvojna os pomembna za koroško regijo, ki je danes praktično odrezana od sveta,” je dodal.

Reševanje kriznih razmer in pogled naprej

Po besedah kočevskega župana in predsednika Skupnosti občin Slovenije Vladimirja Prebiliča je pogovor na sestanku potekal v dveh smereh – glede reševanja trenutnih kriznih razmere ter o tem, kako naprej. “Ko bo najhujše za nami in ko bodo kamere ugasnile, bodo ljudje ostali s svojimi izzivi,” je dejal.

Po Prebiličevih besedah se nagibajo k oblikovanju strateškega zakona, ki bo naslovil vse segmente in odpravljal vse izzive, ki se pojavljajo na terenu. Pri tem bodo občine konstruktivni partner, je zagotovil. Občine se bodo prav tako odzvale potrebam drugih občin, v obliki nekakšnega botrstva občinam oziroma po načelu “občine za občine”. Sestavljajo seznam tistih občin, ki potrebujejo pomoč, in tistih, ki jo lahko zagotovijo, da bo pomoč uporabljena čim bolj smiselno.

Nadomestne gradnje

Glede nadomestnih gradenj za ljudi, ki so v povodnji ostali brez strehe nad glavo, ki jih je premier označil za prioriteto številka ena, je Prebilič pojasnil, da to prej kot v letu ali dveh ne bo mogoče izvesti. Gradili namreč ne bodo na lokacijah, ki so dokazano nevarne, nekatere občine tudi ne razpolagajo z nadomestnimi zemljišči, je opozoril. V vsakem primeru bo najprej treba spremeniti občinske podrobne prostorske načrte.

“Na občinah bomo zavihali rokave in prinesli občinske podrobne prostorske načrte na ministrstvo,” je napovedal. Ob tem si želijo skrajne pospešitve postopkov na strani države. V vmesnem obdobju pa je Golob napovedal centralni register praznih stanovanj in enotne najemniške pogodbe za namestitev prizadetih družin.

sta