V spletnem medijskem središču Maribor24.si nadaljujemo digitalno župansko ligo, v kateri se kandidati za župana Maribora pomerjajo v desetih tematskih krogih in predstavljajo svoja stališča o ključnih vprašanjih razvoja mesta. V vsakem krogu se v petih parih soočita po dva kandidata, ki odgovarjata na enaka vprašanja z izbranega področja.

O zmagovalcu posameznega soočenja odločate bralci z glasovanjem v spletni anketi. Liga temelji na točkovanju: kandidat, ki bo v posameznem soočenju prejel več glasov, bo osvojil dve točki. Če bo rezultat izenačen ali bo razlika med kandidatoma manjša od desetih glasov, bo vsak prejel po eno točko. Točke se bodo seštevale skozi vse kroge, skupni vrstni red pa je mogoče spremljati na tej povezavi.

V sedmem tematskem sklopu se posvečamo cenam komunalnih storitev. Županske kandidate smo vprašali, kako bodo izboljšali kakovost javnih storitev in hkrati ohranili cene na znosni ravni ter kakšno je njihovo stališče do gradnje sežigalnice - jo podpirajo ali ji nasprotujejo. 

1. PAR: MATVOZ - ERNECL

Andrej Matvoz (Gibanje Svoboda)

Cene komunalnih storitev so neposredno vezane na vse dvigajoče se stroške in inflacijo storitev, tako da določanje cene ni samostojna odločitev župana oziroma vodstva občine. Je pa potrebno vedeti, da so cene sedaj v Mariboru primerljive z ostalimi občinami, oziroma so še nekoliko cenejše. Je pa seveda potrebno tukaj najti tudi neko optimizacijo oziroma pogledati, kaj se da narediti.

V tem okviru pridemo tudi seveda do vprašanja, kaj se bo zgodilo s sežigalnico, oziroma z energetsko izrabo odpadkov v Mestni občini Maribor. To pomeni tistih odpadkov, ki ostanejo po koncu ločevalnega procesa. Sežigalnica je seveda pereč problem oziroma daje mnoge okoljske pomisleke, zato je potrebno, preden se o takem projektu odločimo, dodelati vse podrobnosti: kako je z emisijami, kako je z CO2, kako je s smradom, kako je z umestitvijo v prostor. In potem vse to predstaviti Mariborčanom. Seveda pa na koncu mora biti sežigalnica zgrajena na podlagi volje ljudstva oziroma volje Mariborčank in Mariborčanov, in če bodo ti za, sežigalnica bo; če bodo ti proti, sežigalnice ne bo.

Aleš Ernecl (Stranka Straža)

O sežigalnici sem že velikokrat izrazil svoje mnenje, in to je, da se oziram po mnenju ljudi, ki bi naj bili najbolj "lokalni" tej sežigalnici. Se pravi, njih je treba najprej vprašati. Četudi bi držalo, da je v bistvu koristna in da zadeve niso tako škodljive, kot se govori, je še vedno najprej treba vprašati ljudi na Teznu ali kjerkoli bi že ta sežigalnica bila, če si jo tam želijo. Na žalost. To je demokracija, ali na srečo.

Kar se tiče cene komunalnih storitev: seveda so previsoke, ampak postavlja se vprašanje, kako jih znižati. Največji problem, ki ga jaz vidim v ozadju tega, niti ne toliko s cenami komunalnih storitev, je to, da se občina igra podjetje. Da se občina igra konglomerat podjetij, nekakšno multinacionalko, korporacijo, s svojimi holdingi. Javni holding, javno podjetje, je zame oksimoron, in če bi se mene vprašalo, bi vsa ta javna podjetja ukinil. Ker eno je servis, drugo je podjetje. Ali imaš eno, ali drugo. 

2. PAR: KOREN - GREINER 

Katja Koren (SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus)

Komunalne storitve niso privilegij, temveč osnova za normalno življenje. Zahtevala bom zanesljive storitve, upravičene cene in načrt obnov za vsako mestno četrt in krajevno skupnost. Ljudje namreč morajo vedeti, kdaj bo na vrsti njihova problematika. Javna podjetja pa niso za to, da ustvarjajo dobičke, temveč da ustvarjajo kakovostne storitve.

Ali potrebujemo sežigalnico ali ne, ni enoznačnega odgovora. Če pogledamo z racionalnega vidika, jo potrebujemo. Imamo ogromno odpadkov, odvoz je drag. Zraven bi lahko imeli še dodano vrednost toplote in elektrike. Če pa pogledam s čustvenega vidika, pa razumem skrb ljudi. Tudi sama bi podobno odreagirala, če bi sežigalnico želeli zgraditi v bližini mojega doma. Zato je tukaj izredno pomembno, da upoštevamo vsa strokovna mnenja, predvsem vplive, ki jih ima na zdravje in na okolje. In odgovor, ali sežigalnica da ali ne, bomo sklenili res po končni strokovni presoji.

Bor Greiner (skupina volivcev)

Kandidat, kljub opomniku, do zaključka prispevka ni posredoval video posnetka oziroma izrazil želje, da bi za snemanje poskrbelo naše uredništvo.

3. PAR: FRANGEŽ - ZGOZNIK 

Matevž Frangež (SD, Levica in Lista kolesarjev in pešcev)

Javna podjetja so namenjena kakovostnemu in dostopnemu izvajanju javnih storitev, ne kovanju dobičkov. Cene komunalnih storitev bomo držali na najnižji možni ravni, da zagotovimo rentabilno poslovanje javnih služb in potrebne investicije. Hkrati bomo predstavili protidraginjski program za ranljive skupine in socialno ogrožene, ki teh cen ne zmorejo.

Maribor želimo razvijati kot mesto visoke kakovosti življenja, zato sem do sežigalnice skeptičen. Stroka me bo morala resno prepričati v ta projekt, obljubljam pa, da bomo izvedli zavezujoč referendum o njeni izgradnji. Mesto in njegovi prebivalci morajo po poglobljeni in resni strokovni razpravi šele odločiti o tem, ali naj Maribor sežigalnico ima ali ne.

Mitja Zgoznik (Resnica)

Vsak Mariborčan si zasluži kakovostne komunalne storitve po seveda sprejemljivih cenah. Vsako leto imamo dražje položnice za komunalne storitve. To smo že vsi opazili. Mi bomo naredili temu konec. Saj bomo zahtevali pregled Javnega holdinga Maribor, preverili bomo, kje lahko prihranimo, ne da bi zmanjšali kakovost storitev, ki nam jih ponuja sama komunala.

Gradnja sežigalnice je zelo pomembna tema. Mi podpiramo gradnjo, ampak mora biti, in zahtevamo, popoln pregled, pod strogim nadzorom in strokovno preučitvijo. Zelo pomembna je tudi lokacija, kje se bo ta sežigalnica nahajala. Saj je pomembno, da zagotovimo stalen nadzor emisij in nadzor vonjav. Sodelovanje z Institutom Jožef Stefan v Ljubljani nam lahko doprinese marsikaj dobrega. Saj nam lahko njihove raziskave pomagajo pri nadaljnjem razvoju tega dogodka, kar se tiče sežigalnice. Javni denar mora delovati v korist ljudi in njihovega zdravega okolja.

4. PAR: BAUMAN - JURIŠIČ

Andrej Bauman (skupina volivcev)

Naš prvi cilj so stabilne in znosne položnice za naša gospodinjstva. To bomo dosegli z optimizacijo in reorganizacijo komunalnih podjetij. Vzpostaviti moramo večjo operativno učinkovitost, da bodo storitve na terenu izvedene hitro, kakovostno in brez nepotrebnega zapravljanja denarja. Ampak ne na račun delavcev, ki svoje delo opravljajo zavzeto vse dni v letu.

Maribor potrebuje dodatne vire energije za širitev daljinskega ogrevanja, tako za gospodinjstva, kakor tudi za gospodarske subjekte. Lep primer imamo v Celju, kjer podobna naprava že deluje. Absolutno pa je od prvega dne potrebno vključiti stroko, prebivalce in civilno iniciativo. Pri projektiranju le-tega in umeščanju v sam prostor. Investicija je ocenjena na približno 100 milijonov evrov, kar Maribor sam ne bo zmogel. Končna odločitev bo odvisna tudi od države in morebitine podelitve koncesije ter seveda odločitve prebivalstva. Znamo zaščititi okolje in zmoremo obladovati stroške.

Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope)

V Stranki mladih - Zeleni Evrope, ki nas najdete na glasovalnem listku pod številko 16, in mene kot županskega kandidata pod številko 9, zagotovo ne podpiramo načina upravljanja z odpadki, kot ga poznamo iz srednjega veka, torej s kurjenjem, sežiganjem. Mi vidimo rešitev v zmanjšanju količine odpadkov; vsak pri sebi in mesto, in nenazadnje tudi država, bo morala pristopiti k temu, da se količina tistih odpadkov, ki jih ne moremo reciklirati, zmanjša do te mere, da sežigalnica ne bo potrebna.

S tem, ko bomo mi zmanjšali količino odpadkov, s tem, ko bomo povečali skrb za okolje, se bo avtomatsko rešil tudi ta problem, saj bodo posode, ki so zdaj prepolne, zadoščale, in potem tudi cena lahko ostane takšna, kot je. In verjamem, da če se bomo tega lotili skupaj, da nam bo uspelo.

5. PAR: VODOPIVEC - GAJSER

Matej Vodopivec (LPR, Pirati in Prerod)

Dobički podjetij, kot so v javnem holdingu, ki ravna s smetmi in z odpadki, se naj ne prelivajo v dobičke podetij. Razumem, da jih je treba nadgrajevati, ampak to naj se vidi tudi na položnicah.

Pri sežigalnici je pa zadeva zelo enostavna. Odgovornost bomo morali prevzeti v svoje roke. Mi delamo smeti, mi jih proizvajamo. Zadeve, kot so Zelena jabka, zadeve, kot so trgovine no waste, v slovenščini brez odpadka, pomenijo, da sodijo v določene sklope v mestu, kjer je večja populacija. Da ljudem ponudimo samo eno takšno zadevo v Mariboru, bo premalo. Ker tako bomo imeli več smeti, če pa bo mesto ponudilo prostore in roko takšnim podetjem no waste, torej brez odpadkov, pomeni, da se lahko izognemo sežigalnici oziroma nam ostane samo manjša frakcija, ki jo bo potrebno vseeno termično uničiti, torej sežgati. Ampak tukaj pa lahko govorimo že o širšem projektu celotne države, kjer niso potrebne tri, štiri sežigalnice, ampak mogoče samo ena. Po poštenem in pravičnem dogovoru z ljudmi bi se verjetno takšna lokacija v državi našla. Predpogoj za to pa je naša lastna vključitev in naša lastna odgovornost do okolja, sosedov in teh, ki prihajajo za nami.

Vincenc Gajser (Stranka slovenskega naroda)

Želimo si, da bi se gradnja sežigalnice končno začela, vendar občani o tem dobivajo nasprotujoče si informacije. Menim, da so cene komunalnih storitev prenizke.

Dokler občani ne bodo sami reciklirali odpadkov in se izognili dodatnemu delu pri njihovem razvrščanju, po mojem mnenju tudi ne moremo začeti gradnje sežigalnice.